Ljubljana, Koprivnica, Krško – Poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franc Bogovič (SLS/EPP) je sodeloval v Studiu Evropa oz. na pogovoru s poslankami in poslanci Evropskega parlamenta iz Slovenije o aktualnih evropskih tematikah in pred prvim letošnjim zasedanjem Evropskega parlamenta, ki bo potekalo med 18. in 21. januarjem.
Na EU ob kavi s poslanci, kot je dogodek poimenoval organizator – Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji in ki ga je vodil urednik časnika Večer Matija Stepišnik, so se poslanci dotaknili naslednjih aktualnih tem: 1. pandemija Covid-19 in potek nabave cepiv na ravni EU ter cepljenja v državah članicah, dezinformacije in teorije zarote v zvezi s cepljenjem, pobude o vzpostavitvi enotnega obrazca/potrdila o cepljenju kot pogoju za prosto gibanje, krepitev zdravstvenih sistemov; 2. posledice krize in post-pandemično okrevanje, finančni okvir EU 2021 – 2027, sklad za okrevanje, digitalizacija, socialni steber, prednostne naloge portugalskega predsedovanja Svetu EU v prvi polovici leta 2021, širitev Unije v času “drugih prioritet” in drugi izzivi – nova ameriška administracija; 3. aktualna (globalna) vprašanja: napad na ameriški kongres – Kapitol, digitalni trg in regulacija spletnih družbenih omrežij, Brexit itd.
Bogovič je v zvezi s cepivi izpostavil, da je Poslanska skupina Evropske ljudske stranke – EPP Group ta teden organizirala javno razpravo z evropsko komisarko za zdravje in prehransko varnost Stello Kyriakides in proizvajalci cepiv. Evropska unija je njegovih besedah najprej s skupnimi raziskavami, zatem skupno nabavo in pravično ter pošteno distribucijo cepiv še enkrat pokazala in dokazala, kako pomembno in odločilno vlogo ima EU v tem primeru. S strani proizvajalca Pfeizerja je po njegovih besedah prišel podatek, da poskušajo kapacitete proizvodnje cepiva v letošnjem letu povečati z 1,3 milijarde doz na 2 milijardi, gledano globalno, kar pomeni, da bi tudi EU potem dobila sorazmerno več cepiv, kot jih je bilo prvotno naročenih. »AstraZeneca in Johnson & Johnson naj bi tudi dobila v relativno kratkem času odobritev za svoji cepivi, kar pomeni, da bo ključna naloga sedaj, ko bo dovolj odmerkov cepiva, da v družbi vzpostavimo dialog in zagotovimo, da se bodo ljudje odločali za cepljenje,« je dejal Bogovič. Glede idej o dodatnih »zdravstvenih« potnih listih je pojasnil, da se bodo na ravni EU zagotovo iskale rešitve, ki bodo poskusile poenostaviti te zadeve, ter ocenil, da bo treba iti v smer prostovoljnosti – če bo kdo želel pokazati potrdilo, mu potem ne bo treba v karanteno oz. dodatne preglede. »Verjamem, da bo Evropska komisija bdela nad tem, da ne bomo sprejemali diskriminatornih ukrepov in takšnih, ki bi še poglabljali meje, ki so zdaj bistveno manj pretočne, kot so bile prej,« je še povedal Bogovič.
»EU bila tista, ki je vodila aktivnosti okoli zbiranja sredstev tudi za države na severu Afrike, Bližnjem vzhodu oz. globalno gledano za tiste, ki si bodo težko nabavili cepiva, zato je pomembno, če bo povečanje proizvodnje cepiva, da bo solidarnost moment delila tudi z njimi,« je povedal Bogovič. Glede potrdil o cepljenju se poslanec Bogovič zavzema za pozitivni pristop, da npr. če se nekdo sam odloči pokazati potrdilo o cepljenju, da se lahko izogne karanteni, ali pa ne.
Glede digitalizacije je Bogovič poudaril, da je Covid-19 kriza podala zelo velik pospešek na področju celotne digitalizacije, saj se pozna, da sedaj vsi delamo, se šolamo in kupujemo na daljavo. »V okviru EU, kjer govorimo o odporni Evropski uniji, govorimo tudi o tem, da mora biti odporno podeželje, kar je povezano s konceptom Pametnih vasi,« je povedal Bogovič in naznanil, da hrvaška evropska komisarka Dubravka Šuica do poletja pripravlja koncept dolgotrajne vizije podeželskih območij.
Kriza pa je razgalila tudi dejstvo, kako Evropa zelo zaostaja na področju industrije spletnih platform. Bogovič opozarja, da je večina teh platform ameriških, delno tudi kitajskih, in ki postajajo pravi »vojni« dobičkarji te krize in da je treba na tem področju nekaj narediti. »Nenazadnje so tudi dogodki v ZDA, povezani s prevzemom oblasti pokazali, kako veliko moč imajo in si jo tudi vzamejo, tisti, ki upravljajo s temi platformami,« je opozoril Bogovič ter izrazil pričakovanje, da bo sledil nadaljnji velik pospešek na področju digitalizacije. »Tri čarobne besede: zeleno, digitalno, odporno, bodo zelo prišle na plano in bodo zelo zaznamovale načrt za okrevanje EU ter novo finančno perspektivo EU. In, države bodo morale temu primerno vzpostaviti tudi svojo vizijo, cilje in strateške načrte, s katerimi bodo skozi operativne programe s temi EU sredstvi dobile dodatni denar za svoje razvojne priložnosti in vlaganje kamenčka v ta mozaik tudi na področju digitalne Evropske unije,« je povedal Bogovič.
Glede sprejemanja načrta za okrevanje EU in večletnega finančnega okvira EU je Bogovič dejal, da to zelo podrobno spremlja tudi na ravni Slovenije. »Veseli me, da ima to v rokah in je najbolj odgovorna za to področje mag. Monika Kirbiš Rojs. Bila je že široka javna razprava; ko so povabili gospodarstvenike – 1300 ljudi je bilo povezanih virtualno,« je povedal Bogovič ter poudaril, da nas zdaj čakajo zahtevne naloge, da bomo znali sprejeti reformi del: zakon o dolgotrajni oskrbi, strategija razvoja kmetijstva, usposobitev administracije in javne uprave na veliko hitrejše obrate, da bomo lahko ta velika sredstva izkoristili.
Glede Brexita oz. odhoda Združenega kraljestva iz EU s 1. 1. 2021, je Bogovič povedal, da je bilo pričakovano, da bo Združeno kraljestvo želelo pogajanja pripeljati v časovno stisko in nekaj stisniti na koncu skozi. »Podpiram, da je prišlo do dogovora, saj bi bilo najslabše, če dogovora ne bi bilo,« je dejal Bogovič in ocenil, da je EU pogajalec Michel Barnier opravil odlično delo in pripeljal do konsistentnega dogovora, ki ga je v Evropskem parlamentu moč potrditi, čeprav odpira nekaj vprašanj, npr. s področja ribištva.
Na novinarsko vprašanje glede dolgotrajne oskrbe je poslanec dejal: »Zakon od dolgotrajni oskrbi je eden od zakonov, ki je bil že v številnih poročilih Evropske komisije od nas zahtevan, tudi sami ga potrebujemo. Brez sprejema tega zakona, ne bo črpanja prepotrebnih EU sredstev za spremembo in dopolnitev dolgotrajne oskrbe tudi z de-institucializirano oskrbo in splošnega izboljšanja zdravstva, bolnišnic itd.«
Video posnetek pogovora v Studio Evropa, januar 2021:
Evropski parlament
Evropska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
Evroparl TV
