Z gen.dir. DG AGRI Milouchevim o prilagoditvi novih PRP-jev za večjo vključenost kmetov v ukrep kmetijsko-okoljskih-podnebnih plačil

Bruselj, 27. maj 2015 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) se je danes mudil na Evropski komisiji (EK), Generalnemu direktoratu za kmetijstvo in razvoj podeželja, kjer se je sestal z direktorjem Mariom Milouchevim s sodelavci, pristojnim za pripravo in izvajanje programov razvoja podeželja (PRP), med drugim tudi slovenskega PRP.

 

Trenutno je EK potrdila 51 od 118 PRP-jev oz. ima 16 od 28 držav članic EU že sprejete PRP-je na celotnem svojem območju.

 

Bogovič je pozdravil sprejetje PRP za Slovenijo v februarju, saj lahko tako slovenski kmetje koristijo sredstva iz PRP že v letu 2015. PRP za Slovenijo je namreč bil sprejet v časovni stiski, saj je bil rok za odgovor na številne pripombe EK zelo kratek. To je ključni razlog, da je v PRP-ju cela vrsta pomanjkljivosti, predvsem na področju KOPOP. Nekateri ukrepi so se po izkušnjah iz subvencijske kampanje pokazali kot nerealni, neživljenjski in žal mnogokrat ne sledijo ključnemu cilju Skupne kmetijske politike, spodbujanju okolju prijaznih kmetijskih praks.

 

Na poslanca Evropskega parlamenta Franca Bogoviča se je obrnilo več predstavnikov kmetijskih organizacij s prošnjo, da na EK preveri, kakšen je postopek sprememb PRP, saj je vstop v KOPOP možen tudi v letu 2016.

 

Na sestanku, ki je potekal na pobudo Bogoviča, je beseda tekla o izvajanju PRP 2015-2020 v Sloveniji, predvsem na področju shem kmetijsko-okoljskih-podnebnih plačil (KOPOP) ter o možnostih sprememb meril pri KOPOP, ki se v praksi ne izkazujejo najbolje.

 

Glede shem KOPOP je Bogovič izpostavil, da so bili ukrepi PRP iz preteklega programskega obdobja 2007-2013 za pridelovalce ustreznejši, saj so po njegovem bolj kakovostno sledili cilju varstva okolja kot ukrepi, predlagani na osnovi novega PRP. Že podatek, da je trenutno v shemo KOPOP na področju sadjarstva vključenih le 236 kmetijskih gospodarstev z 979 ha sadovnjakov (v prejšnji finančni perspektivi pa je bilo v SKOP v sadjarstvu vključenih 852 kmetijskih gospodarstev s 3741 ha sadovnjakov), zgovorno priča o tem, da so določene spremembe operacij nujne. Podobne anomalije se pojavljajo tudi na področju zelenjadarstva, vinogradništva, posebnih traviščnih habitatov in ostalih področjih.

 

S spremembo teh operacij bo namreč mogoče zagotoviti večjo vključenost pridelovalcev v ukrep KOPOP, s čemer bi se zadostilo njegovemu osnovnemu cilju – povečanju deleža nadstandardnih kmetijskih praks.

 

Tako Bogovič kot Milouchev sta se strinjala, da so možnosti za prilagoditve programov mogoče, a mora pri dialogu z EK ključno vlogo odigrati slovensko Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije (MKGP), ki je prek Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja odgovorno za izvajanje PRP 2015-2020 kot tudi za predlaganje sprememb ukrepov oz. operacij, katerih sedanje izvajanje ne zadostuje zastavljenim ciljem. Bogovič je izrazil zadovoljstvo, da se je dialog med EK, MKGP in predstavniki posameznih kmetijskih panog že pričel s prvim sestankom, ki je potekal 21. maja 2015 v Ljubljani.

 

Ker je ključni izvajalec v tem dialogu MKGP, evropski poslanec Franc Bogovič resorno ministrstvo poziva, da intenzivno in pravočasno izvede vse aktivnosti, potrebne za spremembo PRP, tako se da bodo lahko kmetijska gospodarstva v prihodnjem letu številčnejše vključila v KOPOP.