Ljubljana, 25. december 2015 ? Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je za spletni portal Energetika.NET za rubriko ?Gostujoči komentar? napisal komentar o vlogi države in lokalne skupnosti v Občini Krško pri reševanju zadev, povezanih z NEK, v katerem je podrobno opisal takratne okoliščine nastajanja meddržavnega sporazuma Slovenije in Hrvaške glede NEK, ki je bil vezan na sporazum o meji med državama na morju in zaradi česar so v tistem sporazumu o NEK bile zapisane slabe rešitve za Slovenijo glede NEK, ki so jih Posavci skušali preprečiti. Bogovič podrobno pojasni, kako bi se Slovenija lahko ognila visoki odškodnini z naslova nedobavljene elektrike iz NEK Hrvaški oz. dosegla vsaj znatno nižjo odškodnino, zavrne očitke o svoji odgovornosti za to odškodnino v višini 40 milijonov in pojasni, da so vse pristojnosti in pogajanja za to odškodnino bila v rokah Vlade Republike Slovenije. Bogovič tudi poudari, da je NEK danes sodobna organizacija z najboljšimi varnostnimi testi v EU ter z urejenimi odnosi z državo, lokalno skupnostjo in zaposlenimi.
VIR – Energetika.NET, 24. december 2015: http://www.energetika.net/novice/komentarji/o-vlogi-drzave-in-lokalne-skupnosti-v-obcini-krsko-pri-resev
* * *
Župan Občine Krško sem postal konec leta 1998, v času, ko so bili spori med Slovenijo in Hrvaško na vrhuncu po odklopu elektrike iz NEK Hrvaški poleti 1998, kar je storilo podjetje ELES. Ta odločitev o odklopu elektrike je bila v kontekstu kompleksnega in dolgotrajnega reševanja več odprtih bilateralnih držav med Slovenijo in Hrvaško, in sicer: vprašanja glede meddržavne meje in še posebej meje na morju, Nove ljubljanske banke (NLB) in NEK. Žal so se ta vprašanja v tistem obdobju pod tedanjo vlado dr. Janeza Drnovška reševala povezano in tudi zato z več slabimi kompromisi.
Kot župan Občine Krško sem v vseh letih mojega županovanja zelo dobro spoznal razmere okoli Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Za razliko od mnogih politikov, predvsem politikov z državne ravni, se nisem izogibal NEK in problemov, povezanih z NEK, v velikem loku, ampak sem vedno najprej prisluhnil argumentom, si izoblikoval svoje mnenje in aktivno sodeloval pri reševanju problemov, zavedajoč se dejstva, da NEK in jedrski odpadki niso najbolj hvaležna tema za politike.
Kot župan Občine Krško sem vedno zastopal naslednja stališča:
- NEK mora imeti normalne pogoje za varno obratovanje do konca življenjske dobe.
- Slovenija in Hrvaška kot polovični lastnici NEK morata čimprej poiskati rešitve za ravnanje z radioaktivnimi odpadki (RAO).
- Občina Krško in ostale občine s področja 10 kilometrskega vplivnega območja NEK morajo imeti z državo urejen odnos glede nadomestil zaradi prisotnosti NEK in jedrskih odpadkov.
Vidik države glede meddržavne pogodbe med Slovenijo in Hrvaško o NEK
Razlogi za odklop elektrike iz NEK Hrvaški s strani slovenskega podjetja Eles so bili tedaj na državni ravni, in nikakor ne na ravni ene regije ali ene občine oz. enega župana in sicer:
- Hrvaška ni hotela plačevati polne cene elektrike. Vedno je bil sporen tisti del, ki je bil namenjen za razgradnjo NEK in ravnanje z radioaktivnimi odpadki (RAO). Takšno ravnanje solastnice je povsem nesprejemljivo, saj je neodgovorno in mimo mednarodnih pravil, da mora biti prispevek za ravnanje z (RAO) vključen v ceno električne energije, kot je tudi nesprejemljivo, da generacija, ki danes koristi električno energijo iz NEK, ne poskrbi za razgradnjo in jedrske odpadke in prelaga to breme na generacijo svojih otrok.
- Hrvaška se ni strinjala s projektom modernizacije NEK. V tem primeru je tedaj šlo za zamenjavo uparjalnikov in izgradnjo simulatorja. Brez te modernizacije, ki se je zgodila potem v času odklopa elektrike, bi morali zaradi tehničnih težav in zaradi vstopa Slovenije v EU, NEK zapreti.
Kot župan slovenske občine, na področju katere stoji objet NEK, sem se takrat in se še danes zavedam, da se bodo zadostna sredstva za razgradnjo NEK in za ravnanje z RAO zbrala le, če se bodo sredstva zbirala tekoče skozi vso dobo obratovanja NEK in v kolikor bo NEK delovala do konca življenjske dobe. Kot občan Občine Krško in kot Slovenec se nikakor ne strinjam, da bi to področje plačevali davkoplačevalci iz proračuna Republike Slovenije.
Pogodba med Slovenijo in Hrvaško o NEK je v času takratne vlade nastajala skupaj oz. vzporedno z dogovorom o meji na morju med obema državama. Z drugimi besedami, dogovor o obeh sporazumih je bil povezan. Končen kompromis o NEK v pogodbi med takratnima premierjema Drnovškom in Račanom pa je bil na škodo Slovenije v zvezi z NEK, saj je bil narejen z velikim upanjem, da se bo ob tem ratificiral sporazum o državni meji na morju. Vemo, kakšna je bila usoda tega sporazuma in da meja še danes ni urejena.
Posavci pa smo takrat nasprotovali predvsem področju ravnanja z RAO, ki v prvotnem sporazumu o NEK ni predvideval nikakršnih rokov, do kdaj mora biti to področje urejeno. V 7. točki 10. člena je tisti sporazum dopuščal možnost, da ostane ravnanje z RAO med državama nerešeno tudi po koncu obratovanja NEK:
Prepis 7. točke 10. člena meddržavne pogodbe:
(7) Če se pogodbenici do konca redne življenjske dobe ne dogovorita o skupni rešitvi odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva, se obvezujeta, da bosta najkasneje v dveh letih po tem roku končali s prevzemom in odvozom radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva z lokacije NE Krško, in to vsaka polovico. Nadaljnje prevzemanje in odvažanje bo potekalo skladno s programom odlaganja RAO in IJG ter programom razgradnje, najmanj pa vsakih pet let, če z odobrenimi programi ni drugače določeno.
S takšnim določilom v sporazumu o NEK se Posavci nikakor nismo mogli strinjati, saj se ni reševalo odlaganja RAO in se je dopustilo to preložiti v čas celo dveh let po koncu življenjske dobe NEK, zato smo zahtevali: ali spremembo meddržavne pogodbe ali pa spremembo slovenske zakonodaje, v kateri moramo dobiti jasna zagotovila, da bo Republika Slovenija pristopila k iskanju končnih rešitev ravnanja z RAO.
Dogovor je bil, po večletni ignoranci vseh opozoril posavskih prebivalcev s strani takratnega predsednika vlade RS, dosežen z njegovim naslednikom ? predsednikom vlade RS g. Tonetom Ropom, in sicer takoj po njegovem nastopu funkcije. V Državnem zboru RS sta bili zatem sprejeti dve zakonski spremembi, ki urejata ta področja v Zakonu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti, s katerim smo določili letnico, do kdaj mora biti določena lokacija odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO); rok, do kdaj mora biti odlagališče NSRAO zgrajeno in rok, do katerega mora biti dosežen dogovor o ravnanju z NSRAO. Druga zakonska sprememba pa je določila, da je lahko direktor NEK samo oseba, ki ima licenco za operaterja v jedrski elektrarni. Na ta način smo NEK vse do danes zavarovali pred vplivom politike na vodenje jedrske elektrarne. Veseli me, da je temu tako in da je politika ostala zunaj ograje NEK.
Po teh spremembah Posavci nismo več nasprotovali ratifikaciji meddržavne pogodbe.
Zaradi omenjene spremembe zakonodaje in zaradi zahteve Občine Krško ter celotnega Posavja, da morajo biti jasni roki za ureditev področja ravnanja z RAO, je bilo takratno Ministrstvo za okolje in prostor RS primorano, da je v letu 2004 pričelo z iskanjem lokacije za NSRAO. Aktivnosti, ki sem jih kot župan osebno vodil na Občini Krško, so se konec leta 2009 zaključile z določitvijo lokacije za NSRAO v Vrbini v neposredni bližini NEK. Odlagališče bi naj bilo zgrajeno med leti 2017 in 2020.
Čeprav je bilo vprašanje lokacije odlagališča NSRAO zelo občutljivo politično in družbeno vprašanje tudi v naši občini, povezano z veliko strahovi glede varnosti in zdravja, smo se zavedali realnosti, da bo praktično nemogoče odpreti novo jedrsko lokacijo v Sloveniji. Zato smo v Krškem kot ljudje, ki živimo neposredno ob objektu NEK, prevzeli odgovornost za lokacijo odlagališča NSRAO nase in potrdili lokacijo odlagališča NSRAO v Vrbini v neposredni bližini NEK.
Pri odškodnini, ki jo bo morala Slovenija po odločitvi arbitraže plačati Hrvaški, gre za razliko v ceni elektrike, saj je Hrvaška v obdobju med julijem 2002 in marcem 2003 plačevala dražjo elektriko, kot je bila lastna cena elektrike v NEK. Slovenija bi lahko dosegla veliko manjšo odškodnino, če bi imeli odgovorni v Vladi RS dovolj modrosti in korajže, da bi se s Hrvaško stranjo sporazumno dogovorili o nižji odškodnini. Po mojih informacijah je bila Hrvaška stran pripravljena sprejeti dogovor okoli 5 – 10 milijonov evrov odškodnine. Ker ni bilo dogovora, se je Slovenija zapletla v nepotreben dodatni spor.
V kolikor bi slovenski pogajalci o meddržavni pogodbi o NEK v letih 1999-2001 poslušali nas v Posavju, bi Slovenija lahko pristopila tudi k pogovorom o odkupu 50 % deleža NEK od Hrvaške. Takrat je bila cena za polovični delež NEK med 450 in 600 milijoni evrov. Nakup bi se Sloveniji v celoti povrnil med leti 2002 in 2010. V tem primeru pa v Sloveniji kasneje tudi ne bi bilo treba razmišljati o projektih, kot sta TET 2 in TEŠ 6, za kar je žal že takrat obstajal velik političen interes s strani nekaterih in posledično interes, da se mora za Slovenijo zagotovo zelo slaba meddržavna pogodba v zvezi z NEK podpisati.
Položaj NEK v Sloveniji danes
Ves čas vodenja Občine Krško sem si prizadeval za urejene odnose med lokalno skupnostjo in NEK. NEK je s pomočjo Občine Krško pridobila vse potrebne dokumente za modernizacijo NEK, ki je potekala med leti 1998 in 2001, in se je do danes razvila v moderno organizacijo z urejenimi odnosi do lokalne skupnosti, zaposlenih in države.
Pod vodstvom strokovnjakov NEK se je to državno podjetje v zadnjih desetih letih moderniziralo do te mere, da je na stresnih testih Evropske komisije, po jedrski nesreči v japonski Fukušimi, dobila najboljšo oceno. V modernizacijo NEK je bilo vloženih okoli 300 milijonov evrov. V istem obdobju je Gen Energija kot polovični lastnik slovenskega dela NEK plačala lastniku ? slovenski državi poleg davka na dobiček tudi okoli 100 milijonov evrov dividend. Gen Energija je v tem času investirala več kot 100 milijonov evrov v štiri hidroelektrarne na Savi.
Franc Bogovič,
poslanec Evropskega parlamenta (SLS/EPP)
Evropski parlament
Evropska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
Evroparl TV
