Strasbourg, Ljubljana – 28. november 2019 – Bogovič je za TV Idea še pred včerajšnjo izvolitvijo nove Evropske komisije predstavil svoj pogled na njeno oblikovanje in potrjevanje, časovne težave s sprejemanjem nove finančne perspektive EU in napačni pristop slovenskih pogajalcev v zvezi s prihodnjo kohezijsko politiko, kjer se borijo samo za to, da bi se lahko iz slovenske vzhodne kohezijske regije EU denar prelil tudi v zahodno kohezijsko regijo, kar pa nikakor ni v skladu z osnovnim principom solidarnosti kohezijske politike, kjer je ključni cilj ta, da razvitejše regije pomagajo manj razvitejšim, da jih te z razvojem čimprej dohitijo. Bogovič za TV Ideo pokomentira tudi vprašanje Macronovega veta Severni Makedoniji in Albaniji za začetek pristopnih pogajanj z Evropsko unijo za vstop v EU in kakšne posledice ta signal prinaša državam kandidatkam za vstop v EU s področja Zahodnega Balkana, pri čemer se kot član delegacije Evropskega parlamenta osredotoči tudi na položaj Srbije v kontekstu približevanja ali oddaljevanja od EU.
Odgovori Bogoviča na zastavljena novinarska vprašanja:
O zamiku pri oblikovanju in postavljanju Evropske komisije in vplivu na sprejemanje proračuna EU
Ta prvi del, ko se je moral Evropski parlament konstituirati, ni bil nič obremenjen s tem, da še nimamo Evropske komisije. Bi pa vzporedno morali že potekati intenzivnejši trialogi glede poročil, ki jih določajo za novo finančno perspektivo. Ta del pa je v zastoju, kajti ni jasnih stališč Komisije. In finsko predsedstvo, ki predseduje v tej drugi polovici leta 2019 žal ne bo moglo narediti kaj dosti na napredku teh poročil. Je pa pomembno, kajti vemo, da je z začetkom leta 2021 že začetek nove finančne perspektive, in vsi ti zamiki, ki se bodo lahko zavlekli celo v drugo polovico naslednjega leta, ko EU predseduje Nemčija, bodo zopet povzročili časovno stisko, kako pripraviti dokumente doma, da se potem pravočasno črpajo sredstva Evropske unije.
O prihodnji finančni perspektivi EU in črpanju EU sredstev s strani Slovenije
Prve napovedi, ki jih je dala Evropska komisija, in tudi sedaj pogajanja to kažejo, da bodo najbolj zmanjšana ravno področja, ki Sloveniji dajejo neto pozitivni položaj: Program razvoja podeželja, to je področje kmetijstva; ki je v Sloveniji primerljiv po velikosti s 1. stebrom; povprečje v EU je Program razvoja podeželja samo ¼ prvega stebra; to pomeni, da bodo države, ki imajo visok Program razvoja podeželja bolj prikrajšanje, in mi smo med njimi.
Prav tako naj bi se zmanjšala Kohezijska politika; to so trije skladi – kohezijski skladi so: regionalni sklad, ki naj bi ostal na približno isti ravni ali mogoče malce manjši, velik udarec pa naj bi bil na kohezijskem skladu, kjer so prometna, okoljska in energetska infrastruktura, kjer naj bi bilo zmanjšanje za cca. 40 %. In tu zopet Slovenija potegne krajši konec. Socialni sklad pa naj ne bi bil deželen nekih velikih sprememb. Če pod črto potegnemo, bomo »kohezijske« države, tiste, ki smo še pod povprečjem EU, v tej novi finančni perspektivi EU najbolj prizadete. Še veliko bolj Poljska in ostale države, ki so še večje neto prejemnice teh sredstev, medtem ko se Slovenija v novi finančni perspektivi počasi približuje k izenačitvi proračuna, čeprav tokrat še vedno pričakujemo pozitivni proračun za Slovenijo – se pravi, da bomo torej še vedno iz EU več prejeli, kot vanjo plačali. Slovenija se, hvala bogu vedno bolj približuje EU povprečju, kar je tudi posledica teh EU sredstev, se nam pa zaradi tega zmanjšuje višina EU sredstev.
Slovenija ima takšno situacijo, da bo zahodna kohezijska regija, tudi potem, ko bo iz teh povprečij izvzeta Velika Britanija iznad 100 % povprečja razvitosti Evropske unije, za vzhodno kohezijsko regijo pa še vedno pričakujemo razvitost izpod 75 %. Tam nekje med 70 in 75 % sam pričakujem ta odstotek, odvisno od tega, katera leta bodo vzeta za osnovo; kasnejša kot bodo, slabše bo za Slovenijo. Tu pa nastopi nov trenutek, kjer mislim, da naši slovenski pogajalci ne delajo ravno najbolje. Kajti iz pogovorov s temi, ki se v imenu vlade pogajajo za novo finančno perspektivo z EU, sem zaznal da se predvsem trudijo, kako bi dobili dovoljenje, da se lahko tudi iz vzhodne regije prelije denar tudi v zahodno. Sam zastopam stališče, da bi mi morali poiskati t. i. varnostno mrežo, ko zapišemo v te uredbe, da se npr. zahodni regiji ne sme zmanjšati več kot za 1/3 ali 40 %, in imamo določen denar, vzhodna regija, ki pa je po kazalcih potrebna večjih financiranj, pa ta denar ohrani. V kolikor pride tu do kakšnih težav, je na vrsti potem državni proračun, da na primer za kakšne investicije občinam tudi zahodne regije pripomore za kakšne vodovode in kanalizacije. Nikakor pa ni vredu to, kar sem slišal iz vrst tistih, ki zastopajo Slovenijo in se zdaj borijo predvsem za to, kako bodo smeli denar prelivali iz vzhodne regije v zahodno. To ni v duhu kohezijske politike, kajti za kohezijsko politiko je ključen princip solidarnosti, kjer razvitejši pomagajo manj razvitim, da jih čimprej dohitijo. Ne pa da naredimo neko mešanico, ki bo politično potem za vse sprejemljiva, ne bo pa imela pravih učinkov glede enakomernega razvoja države.
O širitvi EU na države Zahodnega Balkana
Na poti v EU sta med državami Zahodnega Balkana najdlje Srbija in Črna gora, ki imata nekatera pogajalska poglavja že odprta. V teh državah je sedaj zasejan dvom, ali je EU zdaj iskrena v tej napovedi, da želi odpreti svoja vrata državam tudi državam nekdanjih republik Jugoslavije in Albaniji. Po drugi strani pa imajo te države resnici na ljubo še marsikaj za postoriti tudi znotraj svojega pravnega reda, da bodo upoštevala pravila razvite demokracije, še vedno imajo problematična področja korupcije, organiziranega kriminala, tudi svoboda medijev se še vedno postavlja pod vprašaj …; in je marsikaj še za postoriti v teh državah … To, kar je pod pritiskom francoskega predsednika Macrona, ki je preprečil, da bi se sploh začela pogajanja s Severno Makedonijo in Albanijo, kar ocenjujem za veliko napako, je na nek način spodbudil te države, da to izrabljajo kot za izgovor za kakšen počasnejši korak pri reformah doma, ali pa drugače tudi za spogledovanje z ostalim svetom, denimo z Rusijo, kjer izstopa ta vstop Rusije v evroazijsko skupino, ki so neka alternativna skupina EU pod taktirko Rusije. Mislim pa, da je to korak Srbije v napačno smer, kajti Srbija ima tudi po vseh kazalcih kar 75 % izvoza na trg EU, tudi zunanje investicije iz EU v Srbijo so velike … Mislim, da imajo s tem predvsem odgovor na svoja domača notranjepolitična vprašanja, kjer je rusofilski profil v Srbiji tudi na račun vere zelo prisoten. In Vučič kot predsednik države skupaj s predsednico vlade na nek način koketira z vsemi po malem.
Slej ko prej se bodo morale te države, tudi Srbija, morale odločiti, na katerem stolu bo sedela, in na dveh ali treh ne bo šlo naenkrat.
Evropski parlament
Evropska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
Evroparl TV
