»Ne smemo dopustiti, da bi zaradi dobrih namenov kmetje kupovali dražja gnojila.«
Bruselj, 28. februar 2017 – Odbor Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) se je včeraj popoldne seznanil z osnutkom mnenja odbora AGRI o predlogu Uredbe o določitvi pravil o dostopnosti na trgu gnojilnih proizvodov z oznako »CE« (v nadaljevanju: uredba o trgu gnojilnih proizvodov), ki ga je pripravil poročevalec, nizozemski poslanec Jan Huitema (ALDE). Predlog uredbe o gnojilnih proizvodih je namreč del Akcijskega načrta za krožno gospodarstvo, ki vzpostavlja zakonodajni okvir na ravni EU za povečanje ponovne uporabe naravnih virov. Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je poročevalec v senci v imenu politične skupine EPP pri pripravi mnenja odbora AGRI, ki bo po sprejetju šlo v obravnavo odboru za notranji trg (IMCO).
Bogovič je v predstavitvi stališča do predloga mnenja izrazil zadovoljstvo nad predlogom uredbe o trgu gnojilnih proizvodov, ki po njegovem mnenju vzpostavlja enake pogoje za vse gnojilne proizvode na ravni EU in tako proizvajalcem tovrstnih izdelkov omogoča boljši dostop do notranjega trga. »Kmetijstvo v svoji osnovi deluje po načelih krožnega gospodarstva in danes ob gozdarstvu predstavlja osnovni steber krožnega gospodarstva. Predelava gospodinjskih odpadkov in ostalih organskih materialov v gnojila je v EU že zelo razvita, po nekaterih podatkih predstavlja kar polovico trga gnojilnih proizvodov v EU. Z boljšim izkoristkom gospodinjskih odpadkov, ki vsebujejo velike količine fosforja, bi lahko pokrili približno tretjino povpraševanja EU po fosfatnih gnojilih, zato je treba oblikovati ustrezni zakonodajni okvir za spodbujanje tega,« je izpostavil Bogovič in ob tem poudaril potrebo po preudarnemu zmanjševanju odvisnosti EU od tujih virov v proizvodnji gnojil.
»Trenutno se prek 90 % fosfatnih gnojil, ki jih porabimo v Evropi, proizvede iz rude, izkopane v Maroku, Tuniziji in Rusiji. A pri urejanju pogojev za dostop do enotnega trga tako za fosfatna kot organska gnojila moramo imeti v mislih predvsem kmeta kot uporabnika gnojil. Ne smemo namreč dopustiti, da bi spremembe na trgu gnojilnih proizvodov zvišale ceno le-teh in tako dodatno obremenile kmetov. Poleg tega moramo paziti, da ne ogrozimo proizvodnje fosfatnih gnojil, ki v Evropi zaposluje več deset tisoč državljanov. Prepričan sem, da lahko obe vrsti gnojil najdeta svoj trg, nenazadnje se sam kmet odloči, kateri tip gnojila mu v določenem trenutku najbolj ustreza,« je opozoril Bogovič, ki tudi meni, da gre za zelo tehničen zakonodajni predlog, zato je še toliko bolj treba prisluhniti vsem, ki se jih ureditev posredno ali neposredno tiče.
S predlogom nove uredbe o trgu gnojilnih proizvodov se namreč na trgu vzpostavljajo enaki pogoji za vse gnojila, tudi za tista, ki nastanejo v postopkih recikliranja. Obstoječa uredba o gnojilih pokriva le približno 50 % gnojil, ki so trenutno na trgu EU, izločena pa so skoraj vsa gnojila, proizvedena iz organskih materialov (živalski ali drugi kmetijski stranski proizvodi, predelani biološki odpadki, kompost, itd.). Hkrati tudi številne raziskave, inovacije in naložbe na področju uporabe sekundarnih surovin omogočajo bistveno boljše izkoriščanje virov, ki bi se sicer uporabili neposredno na zemljiščih ali odlagali kot odpadki na odlagališčih. S predlogom uredbe o trgu gnojilnih proizvodov se torej spodbuja pretvorba odpadkov v hranila za kmetijske rastline. Organskim gnojilom se tako olajšuje dostop do trga, hkrati pa izboljšuje konkurenčne pogoje v primerjavi z določenimi fosfatnimi gnojili.