Bogovič: Zahteva za še eno dodatno pravno mnenje o sporazumu CETA je bil jasen politični manever za zavlačevanje postopka sprejemanja sporazuma in kot takega ga nisem mogel podpreti

V CETO smo povsem po nepotrebnem spustili populistično politiko, pozablja pa se na argumente ter koristi, ki jih prinaša predvsem v obliki novih delovnih mest, ki jih EU danes nujno potrebuje.

Strasbourg, 23. november 2016 – Evropski parlament je danes zavrnil resolucijo, ki je predlagala ponovno preverbo skladnosti trgovinskega sporazuma med EU in Kanado z evropsko pogodbo, kar je v javnosti dvignilo veliko prahu. »Ravno zato smo še enkrat podrobno preučili pravne argumente, ki so bili na voljo, in ugotovili, da so bile te dileme, ki jih navajajo predlagatelji, že razčiščene. Pristojni odbori, ki delajo na sporazumu že nekaj let, so iz pravnega vidika že preverjali skladnost sporazuma z našim pravnim redom, nobenih odstopanj pa ni ugotovila niti pravna služba Evropskega parlamenta, ki je kot neodvisen organ podala obsežno obrazložitev tega mnenja,« svojo odločitev o zavrnitvi resolucije pojasnjuje evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) in opozarja na posledice drugačne določitve: »Pridobivanje mnenja sodišča EU bi pomenilo najmanj dvoletni zamik uveljavitve sporazuma CETA in na podlagi prava EU ima to sodišče tudi povsem druge pristojnosti. Zato v tej zahtevi ne vidim dodane vrednosti kot le to, da bi zadevo zavlačevali v nedogled, EU pa bi še naprej pridobivala na slabem ugledu nekompetentnega in nezanesljivega pogajalca in partnerja v svetu.«

CETA namreč vzpostavlja stalno sodišče za investicije, ki bo lahko za varstvo investitorjev, strokovno, z ustreznim znanjem in poznavanjem področja te zahteve hitreje procesiralo, delovalo pa bo povsem transparentno. Poudariti je treba, da sistem zaščite investicij ne ščiti samo tujih partneric, s katerimi se sklepajo trgovinski sporazumi, ampak tudi podjetja v EU, ki investirajo v te partnerice. »Ob zagovarjanju tega, da mora Sodišče EU odločati o investicijskih sporih oz. pravicah državljanov tretjih držav, pa se postavimo v kožo evropskega investitorja. Ali bi bili pripravljeni sprejeti sodbo npr. kateregakoli sodišča v ZDA, ko bi bili v sporu z državljanom ali podjetjem iz ZDA? Verjetno bi soglašali, da je veliko možnosti, da bo sodba  pristranska. Ravno zato je potreben nadnacionalni organ,« je prepričan Bogovič.

Ob vsem tem je nujno poudariti, da mehanizem vsebuje varovalke, ki urejajo pravico države članice EU do svobodnega zakonskega urejanja, v kolikor ta želi doseči legitimne cilje, kot so zaščita javnega zdravja, varnosti, okolja, socialnih ali potrošniških standardov in spodbujanja ter zaščite kulturne raznolikosti. Torej na ključna strateška področja samo sodišče nima vpliva, medtem ko vzajemno ščiti predvsem male investitorje vseh držav podpisnic.

»Glede na desetine sporazumov, ki jih je podpisala Slovenija sama in kot članica EU, je zelo težko razumeti, zakaj ravno ta sporazum pri nas dobiva toliko negativne pozornosti. Kot primer velja izpostaviti nedavni zelo podoben sporazum EU z Južno Korejo, ki je povečal blagovno menjavo med podpisnicama za 50 milijard evrov, to pa je pomenilo okoli 200 000 novih delovnih mest v državah članicah EU. Ocenjuje se, da bo sporazum s Kanado pomenil vsaj toliko. Ali je res vredno, da zaradi nesmiselnih političnih bojev nasprotujemo zaposlovanju naših državljanov,« je ob koncu kritičen do politiziranja okoli sporazuma CETA evropski poslanec Franc Bogovič.