Covid-19 pandemija bila presenečenje za vse širom po svetu, a je vsem dala nova spoznanja

Poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franc Bogovič (SLS/EPP) je sodeloval na posvetu z naslovom: »Nauki Covid-19 krize«, ki je v organizaciji Inštituta dr. Antona Korošca ter Inštituta Wilfried Martens centra za evropske študije potekala včeraj, 28. junija 2021, v Kulturnem centru Kočevje, in na katerem so sodelovali tudi: župan Občine Kočevje, član predsedstva Združenja občin Slovenije in član predsedstva Skupnosti občin Slovenije ter član Vzhodne kohezijske regije dr. Vladimir Prebilič, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo in podpredsednik Vlade RS Zdravko Počivalšek, državna sekretarka Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko mag. Monika Kirbiš Rojs, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo RS Andrej Čuš ter biolog, mikolog in pobudnik prireditve Čar lesa prof. dr. Franc Pohleven. Uvodne nagovore sta podala predsednik Martens Centra in nekdanji predsednik slovaške vlade Mikuláš Dzurinda in direktor Inštituta dr. Antona Korošca Primož Jelševar, pogovor pa je moderirala Suzana Lara Krause. 

Bogovič je v svoji predstavitvi uvodoma dejal, de je bila Covid-19 pandemija presenečenje za vse širom po svetu (EU, WHO, ZDA), a je vsem dala nova spoznanja. »Pokazala se je velika ranljivost svetovne ureditve: letalski in ladijski promet sta se ustavila, tudi ves drug promet znotraj EU. Meje v EU so se zapirale in šele kasneje je stekla solidarnost, da so države npr. začele sprejemati tudi paciente iz drugih držav. Pokazala se je velika ranljivost turističnega sektorja, globalno povezane proizvodne verige so bile prekinjene, prav tako dobave strateških surovin (kobalt, litij, redka zemlja…) in zdravstvene opreme itd. Pokazala se je izjemna pomembnost strateške suverenosti in da v EU vendarle potrebujemo tudi lokalno proizvodnjo strateških surovin in samooskrbo z njimi, zato je nujno postaviti novo evropsko farmacevtsko, kemično in industrijsko strategijo, kot tudi zagotavljati prehransko varnost z dovolj zdrave hrane po dostopni ceni,« je povedal Bogovič.

Pri prehranski varnosti v EU, pa tudi v Sloveniji, je Bogovič opozoril, da so se v Covid-19 krizi pokazali problemi v logistiki s prehranskimi proizvodi. »Ni dovolj, da je hrana v EU, ampak mora biti dostopna tudi v posamezni državi,« je pojasnil in ocenil, da se je kljub vsemu v tej krizi prehranski sistem pokazal za dovolj robustnega. Po njegovih besedah se je še enkrat več pokazal izjemen pomen lokalno pridelane hrane, pri čemer bo v prihodnje pomembna zlasti krepitev razvoja novih oblik digitalne prodaje hrane prek številnih digitalnih platform.

Kot poseben nauk Covid-19 krize je Bogovič izpostavil, da se je podeželje pokazalo kot varno okolje. »Resnično ni mest brez podeželja in podeželja ni brez mest. In ne znam si predstavljati, kako bi pol leta preživel v Covid-19 krizi v več milijonskem mestu. Na podeželju je bilo veliko lažje, lahko sem šel na sprehod okoli hiše ali v gozd«, je ponazoril poslanec možnost gibanja na podeželju v času socialnega distanciranja in dodal, da je bilo podeželje v epidemiji varnejše okolje tako z vidika zdravstvenega stanja, kot mentalnega vidika. Opozoril pa je tudi na veliko vrzel v dostopu do širokopasovnih povezav na podeželju tako v Sloveniji kot v vsej EU, saj zaradi tega vsi niso imeli primerljivih možnosti za kakovostno delo ali šolanje na daljavo, kot tudi na probleme s pomanjkanjem storitev na podeželju na področju zdravstva, sociale in mobilnosti. Kljub temu je dejal, da se je ob epidemiji povpraševanje po nepremičninah na podeželju začelo povečevati. 

“Slovenske težave” v Covid-19 krizi so po Bogovičevih besedah bile: pomanjkljivosti v zdravstvenem sistemu, pomanjkanje ustrezne zdravstvene opreme (maske, ventilatorji, razkužila), premalo sob intenzivne nege, ne-obstoj negovalnih bolnic, zelo različni organizacijski pristopi v zdravstvu, prenatrpani domovi starejših občanov, slaba oprema v njih in brez ločenih prostorov za izolacijo okuženih in na splošno pomanjkanje de-institucionaliziranih oblik dolgotrajne oskrbe starejših. Prav tako je v Sloveniji z nastopom Covid-19 krize bila zelo zapletena tudi notranjepolitična situacija: zamenjava vlade, nadaljevanje velike politične polarizacije, neodgovorno obnašanje opozicije, medijev in protestnikov, hkrati pa je potekal nenehen boj proti vladi, ki so ga izenačevali z bojem proti vladnim ukrepom za ustavitev pandemije. 

Bogovič je ob zaključku podal tudi pozitivne nauke Covid-19 krize, ki so po njegovi oceni naslednji: večje zavedanje o pomenu digitalizacije in njeni pospešitvi na veliko področjih, zavedanje o nujnosti širokopasovnih povezav, digitalizacija javne uprave in izobraževanja, širše sprejete možnosti dela na daljavo, prodaja na daljavo, pozitivni učinki na podnebje in opomin na zavedanje človeške majhnosti.

Svoje razmišljanje je Bogovič sklenil z mislijo, da nas v Sloveniji kriza ni povezala, zato je čas, da povežemo Slovenijo.