Dosežen zgodovinski dogovor glede zmanjšanja toplogrednih izpustov v EU – najboljše sporočilo za ohranitev Zemlje, ki danes praznuje svoj dan

Bruselj, Koprivnica, 22. april 2021 – Pogajalci Evropskega parlamenta in Sveta EU so včeraj dosegli dogovor glede zakonodaje o evropskih podnebnih pravilih, t. i. evropski podnebni zakon (European Climate Law), ki predstavlja ključni element zakonodaje EU na njeni poti k podnebni nevtralnosti ter je hkrati osrednji strateški del zakonodaje iz Evropskega Zelenega dogovora. Ključni element zakonodaje je določitev izjemno ambicioznega cilja za 55 % zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do l. 2030 glede na l. 1990, doseganje katerega bo zahtevalo velike prilagoditve tako v industriji kot v navadah potrošnikov. Na današnji Svetovni dan zemlje se je glede sprejetja podnebnega zakona odzval tudi evropski poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franc Bogovič (SLS/EPP).

Bogovič, ki je kot pogajalec politične skupine EPP sodeloval pri oblikovanju mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) k navedeni zakonodaji, rezultat pogajanj sprejema z velikim navdušenjem in olajšanjem hkrati. „Izjemno sem vesel, da je pogajalcem uspelo doseči dober dogovor, ki na eni strani EU postavlja na prvo mesto med svetovnimi velesilami glede boja proti podnebnim spremembam, na drugi strani pa vsebuje ukrepe, ki bodo evropsko gospodarstvo spodbujali pri t. i. zelenemu prehodu. Olajšanje pa čutim zaradi dejstva, da nam je, predvsem po zaslugi pogajalcev EPP, uspelo ohraniti cilj 55 % neto zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do l. 2030, ki ga je na podlagi znanstvene ocene učinka predlagala že Evropska komisija, potrdile so ga tudi države članice EU. A je nato Evropski parlament v svojem stališču, ob nasprotovanju večine poslancev EPP, ta cilj dvignil na 60 %, kar bi bilo za naše gospodarstvo, kmetijstvo in gozdarstvo nevzdržno,” pojasnjuje Bogovič in dodaja, da smo v zadnjih 30 letih zmanjšali izpuste za 25 %, zdaj pa bomo morali v prihodnjih devetih letih izpuste zmanjšati še za dodatnih 30 %, kar bo zahtevalo izjemne napore s strani vseh.

„S tem podnebnim zakonom smo v vsakem primeru bolj ambiciozni kot ZDA, ki se pod novo administracijo vrača med podnebno najambicioznejše države. V ZDA trenutno razpravljajo o cilju 50 % zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov glede na ravni iz leta 2005, kar se morda sliši veliko. A merjeno glede na leto 1990 to pomeni zmanjšanje za 43 %, torej 12 odstotnih točk manj kot EU. Dodatno je treba upoštevati tudi, da v ZDA na prebivalca proizvedejo veliko več izpustov kot v EU,” nadalje izpostavlja Bogovič.

Bogovič je pozdravil tudi dejstvo, da bodo v doseganje cilja neto izpustov vključeni tudi ponori izpustov CO2 iz gozdov, kmetijske in preostale vegetacije, ki nase naravno vežejo CO2 in lahko igrajo pomembno vlogo pri preprečevanju tovrstnih izpustov v ozračje. „Količina ponorov, ki se bo upoštevala pri cilju zmanjševanja toplogrednih izpustov, je omejena na 225 MT CO2, kar ustreza 2,2 % cilja. Hkrati se bo z vso področno zakonodajo s področja kmetijstva in gozdarstva poskušalo zagotoviti povečevanje količine ponorov, kar bo predstavljalo spodbude za sisteme trajnostnega kmetijstva in upravljanja z gozdovi, kar je pomembno za gozdnate in zelene države, kot je Slovenija. Na zahtevo EPP je bila namreč v zakonodajo vključena zahteva po nagradi upravljavcev zemljišč, kot so lastniki gozdov in kmetje, kadar zmanjšajo izpuste in zlasti, kadar ustvarjajo ponore, na primer z gospodarjenjem z gozdovi in spreminjanjem kmetijske prakse na podnebju prijazen način, t. i. carbon farming. Prav tako se v zakonodajo vključuje možnost uporabe tehnologij za odstranjevanje ogljika iz ozračja,” pojasnjuje Bogovič in dodaja: „Seveda to ne pomeni, da bodo zaradi tega ostali sektorji, kot so npr. promet, sektor stavb ali industrija, lahko delovali na isti način kot do sedaj. Potrebne bodo velike prilagoditve, saj bodo ti sektorji po vsej verjetnosti vključeni v sistem trgovanja z izpusti (ETS). Za preobrazbo družbe in gospodarstva bodo potrebna ogromna vlaganja tako javnega sektorja, gospodarstva, kot tudi posameznikov. Tudi v Sloveniji moramo, po vzoru številnih držav, ki so na to preobrazbo bolje pripravljene, čimprej pričeti s strateškimi razpravami, kako se bomo pripravili na zeleni prehod in kje vidimo našo industrijo, energetiko in družbo čez 10, 20, 30 let. Nenazadnje bomo tako najbolje poskrbeli za ohranitev naše Zemlje, ki danes praznuje svoj dan!”