EU ne prinaša blaginje sama po sebi, ustvarijo si jo uspešne države, ki znajo izkoristiti njene možnosti. Želim si, da bi bila Slovenija med njimi!

 

Ljubljana 30. april 2017 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je svoje razmišljanje o prihodnosti Evropske unije komentiral tudi za spletni portal Ta trenutek (objavljen 29. 4. 2017 na: http://tatrenutek.si/evropska-unija/odkrito-iz-evropskega-parlamenta-kaksna-bo-prihodnost-evropske-unije. Celoten komentar je podan v nadaljevanju:

 

Evropska unija je zagotovo projekt stoletja, če ne celo tisočletja. Ko so v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja za isto mizo sedli voditelji nekaterih, od mnogih medsebojnih vojn izčrpanih držav, je bila v zraku predvsem želja po miru. In prav to je tisto, kar so Robert Schuman, Konrad Adenauer, Alcide de Gasperi in ostali ustanovni očetje Evropske unije imeli v mislih, ko so se lotili tega projekta. Danes ne samo, da lahko z gotovostjo trdimo, da je EU prinesla najdaljše obdobje miru v zgodovini tega kontinenta, temveč je s povezovanjem in sodelovanjem prinesla tudi blagostanje in napredek evropski družbi. Prav tako je bil to velik korak za demokratizacijo Evrope, saj je s padcem železne zavese in demokratičnimi spremembami v začetku devetdesetih letih v Vzhodni Evropi, demokratična pomlad vstopila tudi v tiste države, ki so bile pod vplivom Sovjetske zveze.

 

Danes lahko trdimo, da je nedemokratičnih režimov v Evropi bistveno manj kot petdeset let nazaj. Države, ki niso članice EU, pa imajo precejšen razvojni zaostanek za državami članicami. Glede na uspehe v preteklosti pa EU tudi danes ostaja glavni branik pred novim vzponom totalitarizmov v Evropi, s tem da spodbuja dialog, tesno sodelovanje držav in reševanje konfliktov na miren način, tudi če to vzame nekaj več časa. Nasilno uvažanje demokracije se je v svetu že večkrat izkazalo za zelo tvegan proces, ki mnogokrat prebivalstvu prinese več slabega kot dobrega. Evropa se proti totalitarizmom in diktaturam bori z argumenti in prikazom nasprotnih dejstev. Visok življenjski standard, predvsem pa mirno reševanje sporov in dobri odnosi med narodi so najboljša reklama za demokratično Evropo.

 

Evropska unija je sicer po letu u 2004 izpeljala velik širitveni proces,  saj  je priključila kar 13 novih, evropskih držav. Verjetno bi tudi njihova integracija potekala še bolj uspešno, če ne bi leta 2008 prišlo do globalne finančno-gospodarske krize, ki je nekoliko nepripravljene ujela prav vse države članice. Reševanje bančnih sistemov, pa tudi gospodarstev posameznih držav, je prineslo veliko solidarnosti, a hkrati tudi veliko novih mednacionalnih napetosti. Mednarodni terorizem in migracijski valovi so med Evropejce naselili strah in stanje še je še poslabšalo.

 

Ne bi rekel, da je EU zato v krizi, je pa zagotovo na prelomnici, kjer se bomo skupaj morali odločiti, kako naprej. Odhod Velike Britanije nikomur ne prinaša koristi. Britanci so bili skozi celotno obdobje nekakšna posebnost in se verjetno zaradi svoje  kolonialne zgodovine nikoli niso zares počutili Evropejce. Njihov izstop zato ne bi smel prizadeti temeljnih vrednot  EU, na katerih EU stoji, niti ogroziti njenega obstoja. Res pa je, da se bodo morale preostale države članice opredeliti, kakšno prihodnost v EU si želijo, predvsem pa najti mehanizem za hitrejše soodločanje, reševanje sporov ter soočanje s sodobnimi izzivi globalizacije in digitalizacije. Tako pri soočanju z novimi migracijskimi tokovi varovanjem zunanje meje, kot tudi pri vprašanju varnosti in boju s terorizmom, bo potrebnega še več sodelovanja, tudi na ravni izmenjav varnostnih podatkov in okrepljenega sodelovanja varnostnih služb ter drugih varnostnih organov.

 

Čeprav večkrat med javnostjo krožijo nostalgične zgodbe o tem, kako je bila Slovenija uspešnejša pred vstopom v EU, pa vsi kazalci govorijo proti takemu razmišljanju. Naše gospodarstvo je odlično izkoristilo nove trge, ki so se odprli po vstopu v EU, in se uspešno otreslo navezanosti na vedno bolj šibke trge nekdanje Jugoslavije. Danes so naše največje trgovinske partnerice Nemčija, Italija in Avstrija, … slovenski izvozniki pa iz leta v leto podirajo rekorde. Danes slovenski izvoz tako dosega celo enega najvišjih odstotkov v BDP na svetu (15. mesto).

 

Z dvema milijonoma prebivalcev ima Slovenija pravzaprav privilegij, da enakovredno sodeluje in tudi odloča v takšni sredini, kot je Evropska unija. Zato si upam trditi, da so kakršnekoli alternative, ki ne vključujejo našega članstva v EU, popolnoma nesprejemljive in celo škodljive. Kot malo, izvozno usmerjeno in odprto gospodarstvo lahko optimalno izkoristimo priložnosti, ki jih EU ponuja tudi v prihodnje. Že zdaj izkoriščamo evropske sklade, Slovenija je postala zanimiva zelena turistična destinacija, lahko potujemo praktično kamorkoli brez večjih ovir, uporabljamo eno najpomembnejših denarnih valut na svetu – evro. Čez nekaj tednov bomo po celotni EU lahko brez dodatnih stroškov govorili po mobilnih telefonih in uporabljali internet. Skratka gre za prednosti, ki so nam danes postale samoumevne, nihče pa ne pomisli, da jih brez članstva v EU ne bi imeli.

 

Seveda je še veliko treba storiti, da bomo še izboljšali življenjski standard Slovenk in Slovencev, predvsem pa nadaljevali z odpravljanjem revščine ter izboljšali javne in socialne storitve. Ne krivimo EU in Bruselj za vse, kar je slabega v državi, saj je osnovna in glavna naloga prav države, torej Vlade RS, da pripravlja ustrezno zakonodajo kot tudi oblikuje ugodno poslovno okolje za slovensko gospodarstvo. Vedeti moramo, da je proračun EU skoraj petdesetkrat manjši, kot je javna poraba v državah članicah EU, zato moramo veliko večino problemov rešiti doma. Velikokrat moramo najprej pomesti pred svojim pragom, doma v Sloveniji, preden napadamo Bruselj. Evropska unija nudi samo okvir in pa skoraj neomejene možnosti znotraj 500 milijonskega prostega trga, kot tudi izkoriščanje neštetih sporazumov s tretjim svetom, na naši državi pa je, kako te možnosti izkoristi. Slovenija si samostojno toliko vrat nikoli ne bi mogla odpreti! In tega razni populisti nikoli ne povedo.   

 

Predsednik Evropske komisije Jean Claude Junker je nedavno predstavil pet možnih scenarijev za prihodnost EU. S tem je odprl razpravo ter nakazal določene spremembe. Slovenija mora zato aktivno sodelovati pri tej debati in pri odločitvah za nadaljnji razvoj EU ter se potruditi za vsako ceno ostati ob boku najrazvitejšim državam. Če se izrazim v terminologiji, ki se uporablja danes: Slovenija mora ostati na hitrem vlaku!

 

EU ne prinaša blaginje sama po sebi. Blaginjo si ustvarijo uspešne države, ki znajo izkoristiti njene možnosti. Želim si, da bi bila Slovenija med njimi! 

 

Franc Bogovič,

poslanec v Evropskem parlamentu (SLS/EPP)