Evropski teden biotehnologije – Biogospodarstvo kot ključni gradnik konkurenčnejše Evrope in zagotavljanja bodočega trajnostnega razvoja

Bogovič: Bigospodarstvo je izredna priložnost tudi za slovenska mala in srednja podjetja

Bruselj, 2. oktober 2016 – Z današnjim dnem se zaključuje Evropski biotehnološki teden (European Biotech Week), v katerem so se v Bruslju, kot tudi drugod po EU, zvrstili številni dogodki. Industrijska biotehnologija je namreč eden ključnih gradnikov krožnega gospodarstva. Smeri, ki jo danes v Evropi vidimo kot edino, ki bo lahko zagotovila nadaljnjo konkurenčnost, a hkrati tudi trajnostni gospodarski razvoj. Tovrstne tehnologije nam namreč omogočajo razvoj izdelkov iz obnovljivih virov v najrazličnejših sektorjih, kot so kemikalije, farmacevtski izdelki, plastika, hrana in krmila, detergenti, celuloza in papir, bioenergije …, vse to pa ni samo prijaznejše do narave, temveč postaja tudi zelo pomemben vir novih zaposlitev.

V sklopu aktivnosti v tem tednu je evropski poslanec Franc Bogovič skupaj z nizozemskim kolegom Lambertom Van Nistelrooijem pod pokroviteljstvo vzel dogodek v organizaciji Evropske zveze za bioindustrijo (EuropaBio) z naslovom “Industrijska biotehnologija: Ustvarjanje zaposlitev in rasti v krožnem gospodarstvu”. V Evropskem parlamentu so tako predstavili zadnje podatke o novih delovnih mestih in rasti gospodarstva, ustvarjene s strani industrijske biotehnologije v današnjem času in projekcije do leta 2030.

Poslanec Bogovič je v svojem nagovoru izpostavil predvsem problem neenakomernega razvoja biotehnološkega potenciala. “Medtem ko v nekaterih državah biogospodarstvo pomeni že zelo pomemben delež bruto družbenega proizvoda in ustvarja visoko število kakovostnih delovnih mest, pa imajo predvsem na vzhodu EU, in tudi v državah kandidatkah za EU, še precej težav pri posvojitvi samega koncepta biotehnološkega razvoja, navkljub temu, da gre za ključno evropsko gospodarsko usmeritev,” je poudaril Bogovič. Ocenil je tudi, da bo morala Evropska komisija več energije, kot tudi sredstev nameniti za osveščanje in promocijo biotehnoloških aktivnosti, le tako se bo bolj intenzivno vključil tudi zasebni sektor, ki je ključen za uspeh tega načrta.  Hkrati pa imamo veliko primerov dobrih praks, tudi v Sloveniji, npr. na področju ravnanja z odpadki, ki bi jih lahko aktivneje prenašali v druge države. Kot drugod po Evropi je to izredna priložnost tudi za slovenska mala in srednja podjetja, saj Evropska komisija z raznimi ukrepi, tudi finančnimi, močno podpira usmeritev v biogospodarstvo.

Podatki, predstavljeni na omenjeni konferenci, kažejo, da bi lahko s pomočjo nadaljnjega razvoja biotehnologije v EU ustvarili med 900 000 in 1.500 000 delovnih mest. Tu pa je še multiplikacijski učinek, saj po današnjih analizah vsako delovno mesto v tem sektorju posredno ustvari 4 delovna mesta v preostalih sektorjih. Do leta 2030 bo po grobih ocenah industrijska biotehnologija k evropskemu gospodarstvu prispevala med 57,5 in 99,5 milijarde evrov.