Evropski zeleni dogovor zahteva odločitve, ni dovolj biti proti vsemu

Jedrska energija kot del rešitve pri proizvodnji električne energije

Bogovič pozdravlja sklenjen kompromis med Evropskim parlamentom in Svetom EU glede predloga Uredbe o spodbujanju trajnostnih naložb, t. i. taksonomiji, ki med prehodnimi aktivnostmi, ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb, vključuje tudi ogljično-nevtralne aktivnosti, in sicer jedrsko energijo in zemeljski plin.

Strasbourg, 17. december 2019 – Ob robu zadnjega letošnjega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta, so pogajalci iz vrst Sveta EU in Evropskega parlamenta včeraj pozno zvečer dosegli politični dogovor o besedilu Uredbe o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb, t. i. taksonomiji, ki opredeljuje pravila EU o vzpostavitvi ambiciozne in celovite strategije za financiranje trajnostne rasti. Eno ključnih odprtih vprašanj in sprejetih dogovorov, ki je delilo tako Evropski parlament kot države članice v Svetu EU, je bilo vprašanje vključitve t. i. ogljično-nevtralnih energij, med katere spadata jedrska energija in zemeljski plin, med energente, ki omogočajo tranzicijo energetskega sektorja in bodo podvržene nadaljnji tehnični oceni Evropske komisije o njihovih učinkih na okolje.

Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je nad doseženim kompromisom zadovoljen in pričakuje, da bo že jutri potrjen na ravni Sveta EU, v mesecu januarju pa še na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta.

»S sprejetjem kompromisnega besedila Uredbe o taksonomiji dokazujemo, da tako med državami članicami v Svetu EU kot znotraj Evropskega parlamenta še obstaja razum in zaupanje v energetsko stroko. S tem, ko se v besedilu uredbe ohranjajo odprta vrata za financiranje jedrske energije in zemeljskega plina, ki sta opredeljena kot t. i. prehodni aktivnosti, EU ohranja realno možnost za vzpostavitev ogljične nevtralnosti do leta 2050 oz. izvedbo evropskega zelenega dogovora. Podobno zahtevo smo v Evropskem parlamentu vključili tudi v prejšnji mesec sprejeto Resolucijo o COP25 v Madridu, t. j., da je jedrska energija ključna za doseganje podnebnih ciljev. Prevladalo je tudi prepričanje, da mešanica energetskih virov, s katerimi posamezna država članica EU želi doseči prehod v trajnostno oz. brezogljično družbo, ostaja v rokah samih držav, kar je izjemnega pomena za njihovo energetsko suverenost in neodvisnost,« izpostavlja Bogovič in pozdravlja tudi aktivno vlogo predstavnikov Vlade Republike Slovenije v Svetu EU, ki so prejšnji teden nasprotovali prvotni različici kompromisnega besedila predloga uredbe, ki je ogljično-nevtralne vire izključevala iz okvira za financiranje v EU.

»Veseli me, da je bila Slovenija med državami članicami EU, na čelu s Francijo in Poljsko, ki so v Svetu EU zablokirale kravjo kupčijo v obliki kompromisa med finskim predsedstvom Svetu EU in pogajalci Evropskega parlamenta, ki so financiranje v jedrsko energijo sicer želeli popolnoma izločiti iz besedila uredbe. To bi namreč imelo dolgoročno izjemno negativne posledice na evropsko energetiko, gospodarstvo in potrošnike, pod velik vprašaj pa bi postavilo tudi možnost dosege zastavljenega cilja ogljične nevtralnosti EU do leta 2050. Dejstvo je namreč, da je pri doseganju tega cilja jedrska energija nenadomestljiv vir in zanašanje izključno na t. i. zelene energije ni mogoče, kvečjemu bi bilo to slabo tako za konkurenčnost gospodarstva kot tudi za boj proti podnebnim spremembah. Namreč dokazano je, da gospodarstva in potrošniki držav, ki izključujejo jedrsko energijo iz svoje mešanice energentov in gradijo svojo energetsko neodvisnost na »zelenih« virih energije in na uporabi premoga, kot je npr. Nemčija, plačujejo najdražjo ceno elektrike in ne zmanjšujejo izpustov CO2,« pojasnjuje Bogovič in dodaja, da je aktivnejše vlaganje v razvoj jedrske energije v EU pozitivno tudi z vidika konkurenčnosti. »Za razliko od Evrope, kjer je trenutno v postopku gradnje ali načrtovanja le nekaj jedrskih objektov in so posledično investicijski stroški izjemno visoki, na Kitajskem recimo pospešeno vlagajo v gradnjo jedrskih objektov. Zaradi zmanjšanja odvisnosti od proizvodnje energije iz premoga, ki trenutno predstavlja okrog 2/3 njihove proizvodnje električne energije in potrebe po zmanjšanju izpustov CO2, Kitajci, poleg enormnih investicij v obnovljive vire energije trenutno pospešeno gradijo kar 12 jedrskih elektrarn, kar posledično pomeni tudi nižje stroške gradnje na enoto in posledično bodočo nižjo ceno električne energije. Zato upam, da bomo s pametno politiko razvoja tudi v EU začeli s pripravami na nov investicijski cikel v jedrske objekte. To velja tudi za Slovenijo. Seveda pa je pogoj za to verodostojna strategija in resen Nacionalni energetsko-podnebni načrt, ki pa ga, žal, še vedno ni na spregledu,« zaključuje Bogovič.