Franc Bogovič na razpravi o prihodnosti EU in Slovenije pri predsedniku RS Borutu Pahorju

 

Ljubljana, 7. april 2017 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) se je udeležil razprave o prihodnosti Evropske unije in Slovenije v njej, ki je potekala na povabilo predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja v okviru omizij »Slovenija 2030«. Na razpravi, ki so se jo poleg predsednika republike udeležili tudi evropski poslanci in ostali pomembni slovenski odločevalci in ustvarjalci javnega mnenja s področja evropski zadev, je beseda tekla predvsem o trenutnem stanju v EU in o najverjetnejših scenarijih njenega prihodnjega razvoja, govorili pa so tudi o Sloveniji in njenem nacionalnem interesu v tej naddržavni organizaciji. 

 

Bogovič je v svojem uvodu dejal, da prebivalcem EU manjka kulturna in državljanka stična točka: »Premalo se trudimo, da bi se znotraj EU bolje spoznali in spoštovali. Manjka nam empatije, bolj pa bi se morali povezovati tudi v kulturnem smislu.«

 

Glede petih scenarijev nadaljnjega razvoja Unije, ki jih je v Beli knjigi o prihodnosti EU predstavila Evropska komisija, je Bogovič povedal, da nanje gleda bolj kot na izziv, ki ga je Komisija postavila državam članicam ter da se predloge o njih pričakuje šele po francoskih volitvah, sprejetje pa po volitvah v Nemčiji. Pri pogajanjih glede Brexita je bil mnenja, da se mora spoštovati referendumsko odločitev prebivalcev Združenega kraljestva, hkrati pa se mora nadaljnje želje po izstopih iz EU narediti nezanimive za sedanje članice EU.

 

Kot ključne izzive za prihodnost EU je Bogovič izpostavil demografske trende, saj bo v prihodnjih desetletjih delež prebivalstva EU glede na preostali svet še naprej padal. Evropi grozijo tudi podnebne in migracijske spremembe, še vedno pa jo delijo ločnice kot npr. sever-jug ter vzhod-zahod. EU mora po njegovem krepiti svojo zunanje-politično vlogo, delovati pa bo morala tudi v smeri razvoja skupne obrambne in varnostne politike ter enotnega digitalnega trga in energetske unije.

 

Zbrani so v zaključkih razprave ugotavljali, da je v svetu, kjer trenutni globalni trendi narekujejo povezovanje in sodelovanje, Evropska unija edina resna alternativa za dežele na evropskem kontinentu. Obenem so se strinjali, da bi moralo med državami članicami potekati več medsebojnega sodelovanja in solidarnosti, prebivalcem pa bi morali delovanje in možnost odločanja v evropskih zadevah še bolj približati.