Ljubljana, 27. julij 2014 – Evropski poslanec Franc Bogovič je v intervju na TV Slovenija ? 3. program predstavil svoj pogled na aktualne politične teme, kot je arbitraža v zvezi s slovensko-hrvaško mejo in spregovoril o svojem delu v Evropskem parlamentu.
O arbitraži glede slovensko-hrvaške meje:
?Gre očitno za neko politično igro,? je dejal Bogovič glede aktualnih zapletov v zvezi z arbitražo o mejnem odprtem vprašanju med Slovenijo in Hrvaško in spomnil, da je arbitražno sodišče bilo poiskano, da arbitrira med dvema, ki se ne moreta dogovoriti, ter da najde rešitev, ki bo v evropskem duhu, in bo omogočala neko normalno sobivanje.
?Zame je ključno, da se kljub temu prisluškovanju noben od argumentov ni spremenil?, pa je Bogovič poudaril bistvo, to so pravna in zgodovinska dejstva o ozemlju Slovenije in meji. Pozdravil je stališče, da se arbitražni postopek nadaljuje in da se v postopku, ki se že desetletja vleče kot jara kača, končno najde rešitev in se odpravi enega od problemov, ki je odprt v odnosu Slovenija ? Hrvaška.
Iz izjav predsednika hrvaške vlade g. Milanoviča in zelo organiziranega orkestralnega izvajanja vseh hrvaških političnih akterjev je po Bogovičevem mnenju več kot očitno, da bi za njih bil sprejemljiv samo zaključek postopka, ki bi potrdil njihova stališča. ?To ni mednarodno obnašanje, to ni obnašanje v evropskem duhu, in mislim, da bodo kolegi na Hrvaškem, celotna politika, morali začeti bolj proevropsko obnašati,? je dejal Bogovič in dodal, da pričakuje to tudi od kolegov evropskih poslancev pri vprašanjih zahodnega Balkana. ?Slovenija in Hrvaška sta danes članici EU, kjer se obsoja vsakršno postavljanje ?zidu?, je dejal in izpostavil primer baltskih držav (prva makro strategija v EU je bila prav Baltska strategija), ki med seboj že desetletja sodelujejo, se povezujejo. Namesto, da bi se pogovarjali in poskušali brisat meje med državami in najti stične točke sodelovanja, ki bi ljudem prinašale blagostanje, delovna mesta in tudi razumevanje v regiji, so po Bogovičevi oceni očitno nekateri še bolj nagnjeni k postavljanju problemov in novih meja, to pa po njegovem ne sodi v današnji čas. ?Upam, da se bodo glave malo ohladile, kot se je zdaj vreme?, je dejal Bogovič in spomnil, da je sicer na Hrvaškem letos volilno leto.
?Takšna politika, ki se v Evropskem parlamentu kaže kot egoistična nacionalna politika, ni deležna veliko podpore,? je povedal Bogovič in kot primer navedel sprejemanje dveh resolucij v zadnjem času glede zahodnega Balkana, Srbije, kjer so hrvaški evroposlanci precej enostransko in s pritiskanjem želeli reševati medsebojne odnose v neki resoluciji, kar pa je naletelo na velik odpor, tudi znotraj njihove lastne poslanske skupine v Evropskem parlamentu, kjer so jih kolegi poslanci nekajkrat spomnili, da to ni proevropska drža in da se dogovori ne sklepajo zato, da jih potem nekdo enostransko prekine.
?Problemi ustrezajo politikom brez vizije, politiki, ki imajo vizijo, probleme rešujejo in se usmerjajo v bodočnost?, je Bogovič odgovoril na vprašanje voditelja Boštjana Veseliča, če drži, da to vprašanje z arbitražo o slovenko-hrvaški meji ne bo urejeno, ker to tako ustreza vsem. Glede odziva naše slovenske zunanje politike na prisluškovanje v zvezi z arbitražo je Bogovič še ocenil, da je malce amaterska in nima izdelanih scenarijev za take primere. Je pa zdaj po njegovem ključno, da se slovenska zunanja politika osredotoči na zaščito osnovnih nacionalnih interesov in nadaljevanje z arbitražnega postopka.
O približevanju Srbije k EU in zahodnem Balkanu:
Glede približevanja Srbije k EU je Bogovič spomnil, da mora ta država najprej opraviti domačo nalogo pri sebi doma pri ključnih področjih, kot so: pravna država, svoboda medijev, odnos s Kosovom, torej teme, ki so bile do zdaj tabu v Srbiji. ?Treba je priznat sedanjemu predsedniku vlade g. Vučiču, da se je resnično lotil strateških tem in relativno poenotil srbsko politiko v proevropski usmeritvi,? je dejal Bogovič in poudaril, da je večina srbskega gospodarstva, mladih itd. usmerjenih v evropske integracije. Bogovič je še izpostavil svoje prepričanje, da je čas, da se še letos odloči glede odprtja prvih pogajalskih poglavij s Srbijo in da Srbija ne sme postati pri tem procesu približevanja EU talka neurejenih sosedskih odnosov, pri čemer je izpostavil predvsem Hrvaško, ki je že članica EU. ?Kot je bil petdesetega leta proces Evropske unije proces miru v Evropi, je tudi danes ta proces širitve EU na Srbijo, Črno Goro – proces stabilizacije tega dela Evrope,? je poudaril Bogovič in ilustriral, da v Sloveniji iz 90.-ih let vemo, kaj pomeni, če se Balkanski kotel zakuri, in da danes vidimo, kaj pomeni če se v podsaharski Afriki bijejo bitke ter imamo trume nesrečnih ljudi v Mediteranu.
?To, da je v Srbiji nastopila politika, ki je usmerjena v prihodnost, ki se je pripravljena proevropsko obnašati, je trenutek, ki ga mora razumeti, izkoristiti in biti benevolentna tudi Evropska unija,? je dejal Bogovič in opozoril, da je 1,5 milijarde EUR sredstev, ki je namenjeno Srbiji za prilagajanje EU v naslednjih 7 letih, premajhen znesek v primerjavi za 8 milijonski narod, in da bo Eu morala močneje poseči v evropski mošnjiček za ta namen.
Nadaljnja širitev EU ali Evropa pred propadom?
?Mislim, da Evropa zagotovo ni pred propadom, bo pa treba se pogovoriti, na kakšen način spoštovati pravila, ki so zapisana,? je odgovoril Bogovič in dodal, da bo pa treba ocenit s kakšno hitrostjo še iti v skupne evropske politike, pri čemer je omenil primer evro skeptičnih držav EU.
Glede Grčije je spomnil, da ta država izvira iz percepcije, da lahko bistveno več trošiš, kot ustvariš. ?V Grčiji je nastal ta problem, da so se prihodki relativno zmanjševali, njihova ekonomija se je zmanjšala v krizi za 25 %, pravice so ostajale,? je ponazoril Bogovič in dodal, da danes v Grčiji za pokojninski sistem plačajo 12,5 GDP-ja iz proračuna za to, da pokojnine ostajajo, povprečje v EU pa je 2,5 %, v Sloveniji pa 4 %. ?Grki bi lahko nadaljevali s takim načinom življenja samo, če bi bila ta infuzija iz Evropske centralne banke permanentna,? je med drugim glede problematike Grčije še dejal Bogovič in dodal, da je po pol leta demagogije in populizma tudi Cipras nazadnje ocenil, da je prav, da se še večji populist Varufakis, umakne, in da se začne resno pogovarjat z institucijami, ki so imele resne pomisleke. ?Zakaj bi Slovenci še več plačeval,? se je ob tem vprašal Bogovič.
Bi Slovenija lahko postala naslednja Grčija?
?Slovenija ima določeno prednost pred Grčijo,? meni Bogovič, to je po njegovem, da naši ljudje znajo delat, in da v času krize in ob blaženju te krize največje breme nosijo izvozniki, ki izvažajo skoraj 2/3 slovenskega BDP, kar pomeni, da naše gospodarstvo lahko konkurira na najbolj konkurenčnih trgih, kot je Evropska skupnost naš trg. ?Zato imamo mi možnost, da lahko z rastjo, z delom, ustvarimo pogoje, je pa res, da se je treba znotraj javnega sektorja do neke mere racionalno obnašati tako, da se prilagajaš tudi različnim razmeram na trgu,? je povedal Bogovič in spomnil, da je ob sprejemu velikokrat izpodbijan in kritiziran ZUJF (v vladi, v kateri je bil Bogovič tudi sam minister), je še danes osnova, ki ga je koristila potem še vlada ge. Bratušek in ki ga danes koristi vlada g. Cerarja. S tem je Slovenija ublažila rast nekih odhodkov na eni strani z rastjo prihodkov na drugi, in počasi se ta situacija izboljšuje.
?Vendar pa je situacija zelo drastično drugačna, leta 2008 je bil vsak Slovenec zadolžen 4.000 evrov, danes je 15.000 evrov, za odplačilo tega dolga je takrat vsak Slovenec plačal 150 evrov na leto, danes jih plača 500 evrov,? je povedal Bogovič in dodal, da v kolikor ne sprejemamo odločitev glede naraščanja dolga, na drugi strani pa ne sledimo demografskim trendom s pokojninsko reformo, prideš na koncu v takšno situacijo, kot je danes Grčija. ?In če prihajajo v slovenskem političnem prostoru novi politiki, nove mesije, ki obljubljajo raj na zemlji na račun socialnih pravic, na drugi strani pa ne tudi ustvarjenega prihodka, smo na takšni poti. Upam, da je slovenska politika dovolj zrela, in da se bo tudi odgovorno obnašala,? je bil odločen Bogovič.:
Celoten posnetek intervjuja Na tretjem (vir: RTV Slovenija – 3. program, z dne 27. julij 2015):
Evropski parlament
Evropska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
Evroparl TV
