Bruselj, 7. april 2016 ? Poslanska skupina Evropske ljudske stranke (EPP) je v Evropskem parlamentu organizirala javno obravnavo na temo: “Pospešitev izvajanja kohezijske politike”. Gostitelja sta bila poslanka in poslanec EPP: Ivana Maletić (Hrvaška) in Lambert van Nistelrooji (Nizozemska). Obravnave sta se aktivno udeležila tudi evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) in mag. Monika Kirbiš Rojs, vodja oddelka za gospodarstvo Slovenska Bistrica in nekdanja državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo RS. Slednja je na povabilo organizatorja na prvem panelu predstavila trenutno stanje in izkušnje Slovenije v perspektivi 2014-2020 in potencialna tveganja za izgubo dela sredstev.
Po uvodnem pozdravnem nagovoru gostiteljev je sledil prvi krog obravnave na temo izkušnje držav članic EU, kjer so svoje izkušnje predstavili predstavniki Hrvaške, Slovenije in Poljske. V drugem krogu panelne razprave pa so predstavniki Latvije, Nizozemske in predsednik Komisije za politiko teritorialne kohezije in proračuna EU pri evropskem Odboru regij Raffaele Cattaneo predstavili izzive za naslednjo perspektivo – prihodnosti kohezijske politike.
Mag Monika Kirbiš Rojs je v svoji izčrpni predstavitvi povedala, da je bilo Sloveniji v perspektivi 2014-2020 v primerjavi z letom 2007-2013 namenjeno za več kot milijardo finančnih sredstev manj oz. 27 % manj sredstev. Za sedanjo obdobje je bilo potrjenih 37 projektov v skupni vrednosti 360 milijonov evrov, kar znaša le 12 % vseh namenjenih sredstev. Na tem mestu je mag. Kirbiš Rojs izpostavila, da bi bilo morda treba krepiti zmogljivosti in tehnično podporo za boljši izkoristek kohezijskih sredstev. Trenutno poteka proces akreditacije sistema kohezijske politike, zaradi česar Slovenija še ni prejela sredstev iz evropskega proračuna.
Kot aktualne izzive Slovenije na področju kohezijske politike je mag. Kirbiš Rojs izpostavila, da mora le-ta postati bolj ciljno usmerjena, učinkovita, bolj odzivna in prilagodljiva na trenutna stanja. Po njenem mnenju je treba poenostaviti zapletenost postopkov, ki izhajajo iz naše domače zakonodaje, skrajšati administrativne postopke po ministrstvih, izboljšati pretok informacij med vladnimi službami in sodelovanje na vseh ravneh politike na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.