Želim si, da bi imeli tako Evropo, ki bi dala zdrave ljudi!
Ljubljana, 11. julij 2018 – Poslanec Evropskega parlamenta Franc Bogovič (SLS/EPP) je 2. julija 2018 sodeloval na temo »Demografija v Evropi« v Studiu ob 17h v okviru projekta Euranet Plus agencije v Bruslju. Slovenski evropski poslanci Franc Bogovič, Tanja Fajon, Igor Šoltes in Romana Tomc so se v enournem pogovoru strinjali, da institucije Evropske unije (EU) nimajo skupnih ukrepov za ublažitev številnih izzivov, povezanih s staranjem ljudi, pokojninsko reformo, pomanjkanjem delovne sile, delavci migranti, brezposelnostjo mladih. »Mi smo družba, kjer se vsak od nas mora dnevno spreminjati, če želimo slediti izzivom današnjega časa. In zato moramo mi spreminjati izobraževalni sistem, spreminjati zdravstveni sistem, pokojninski sistem in iskati odgovore na trenutne izzive,« je Bogovič predstavljal svoj pogled ob življenjsko pomembnih temah za državljane Slovenije in Evrope.
Bogovič je na vprašanje novinarke Alenke Terlep, ali ima Evropska komisija (EK), ali kakšna druga inštitucija v EU rešitve glede nezadržnega staranja Evrope, posledic, ki jih ta proces prinaša na javnofinančno zdržnost in težave pri ohranjanju današnje blaginje, delil mnenje, da njegov pogled ni tako črnogled: »Veselim se, da bomo ljudje dalj časa živeli. Predpogoj za kvalitetno dolgo življenje pa je, da je treba sisteme, ki urejajo družbo prilagajati spremembam, ki jih doživljamo danes. Pomeni, da imamo preventivo na področju zdravstva kot eno ključnih stvari«. Bogovič je izpostavil Slovenijo kot državo, ki ima najslabšo zaposlenost starejše populacije med državami članicami EU. Opozoril je, da pri spreminjanju pokojninske in delovnopravne zakonodaje ne smemo ljudi ob zaključku aktivne dobe, kaznovati, če bodo nadaljevali z delom. »Sistem mora urejati, da bodo starejši stimulirani za delo, ko bodo že izpolnjevali pogoje za upokojitev, in jim omogočiti, da bodo lahko svoje znanje prenašali mladim,« je Bogovič predstavil svoj predlog sistemskih rešitev. Velik pomen je namenil tudi vzpostavljanju pogojev za odlično delovanje medgeneracijskega sodelovanja, navedel nekaj uspešnih praks v Sloveniji in opozoril na nujnost hitre odzivnosti, ker se stvari na omenjenih področjih po njegovem mnenju zelo hitro spreminjajo.
Pozitivni pristop pri oblikovanju demografije družbe in uravnavanju migracijskih tokov mladih iskalcev zaposlitve Bogovič vidi tudi v projektu »Zavezništvo za mlade«, ki ga je kot evropski poslanec pilotno zagnal v Posavju. Navedel je primerjave, ki jih je prinesla primerjalna raziskava izobraževalnega sistema med Slovenijo in Avstrijo. Njene rezultate je Bogovič komentiral kot nujo, ki jo vidi v povezanosti lokalnega okolja z gospodarstvom. »Projekt Zavezništvo za mlade terja odgovornost delodajalcev, da se odprejo, da vlagajo v kader, da začnejo mlade spremljati že v osnovnih šolah, in da se na nek način mladim ljudem ta podjetja odpro, kajti mi imamo zelo veliko podjetij, za katera pa v domačem kraju ljudje sploh ne vedo«, je dejal Bogovič in podprl vstop mladih na trg delovne sile v zgodnejši dobi. »To je tudi avstrijska izkušnja, ki prinaša pozitivne vplive tudi v kontekstu ustvarjanja mladih družin – družinske politike, ki ustvarja pogoje rojevanja otrok v mlajših letih,« je razlagal Bogovič, ki prav ustvarjanje samostojnih mladih družin na nek način vidi kot ključno vrzel v Sloveniji. »Na eni strani starejše prehitro upokojimo, oziroma so zunaj delovne aktivnosti, mladi pa vse prepozno prihajajo na trg delovne sile. Za stabilnost vseh teh sistemov moramo delati na vseh področjih,« je prepričan Bogovič.
»V Evropi danes poteka najhujša bitka, to je bitka za kadre,« je opozoril Bogovič in dodal svojo oceno stanja. »V Sloveniji imamo trend, da mladi v enem delu odhajajo, po drugi strani pa se napajamo z določenimi migracijskimi tokovi predvsem iz držav nekdanje Jugoslavije, tako da to približno zapolni to vrzel,« je dejal Bogovič in nadaljeval: »Zame je ključno, da se v Sloveniji tega stanja vsi zavedamo in da naredimo politike, ki bodo predvsem zaustavile odhajanje naših mladih, da jim damo možnost hitrega dostopa na trg delovne sile«. Bogovič je nadalje podal tudi oceno, da ima Slovenija zelo dobre integracijske sisteme za vključitev v družbo, predvsem za ljudi iz nekdanje Jugoslavije, in pa v aktiven trg dela. . Opozoril pa je na težave pri vključevanju ljudi iz drugih delov Evrope in sveta. »Tudi, ko so prihajali migranti v Evropo, so najprej pokazali tistih 5-6 držav, v katere so želeli. To so tiste najbogatejše, kjer je standard najvišji. V Evropi mora okoli migracij in okoli trga delovne sile vsaka država posebej voditi zelo jasno politiko. In ni enaka politika na Portugalskem, Švedskem in Sloveniji«, je prepričan Bogovič. »To so politike, kjer mora imeti Slovenija svoj odgovor«, je bil odločen Bogovič.
Na vprašanje, kako se odzvati na demografske trende naraščanja starejših generacij, kakšno pokojninsko reformo vpeljati in koliko delati, je Bogovič dejal: »40 let dela je dovolj, da dobiš pravico do pokojnine. Hkrati pa je treba v družbo vpeljati mehanizme, ki bodo ljudi stimulirali, da bodo aktivni še naprej. Nadalje je treba vzpostaviti mehanizme za relativno hiter vstop mladih na trg delovne sile – prej kot danes in tukaj mislim, da imamo precej rezerve …. Pomembna pa so tudi boljša delovna mesta, spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja, medsebojnega spoštovanja, več sočutnosti in strpnosti v družbi,« je poudarjal Bogovič. Navedel je tudi pozitivne prakse, ki jih prinaša projekt Pametne vasi ravno na tem področju. »Projekt Pametne vasi skuša odgovoriti na izzive današnjega časa ob zavedanju hitrega spreminjanja delovnih mest in prilagajanju novim razmeram,« je povedal Bogovič in poudaril: »Znati moramo odreagirati na vse te spremembe in znotraj tega iskati tudi aktivne odgovore na to, da bo starejših vedno več, in tu tudi iskati odgovore ter priložnosti tako za delo, pa tudi za pomoč starejšim oziroma aktiviranje upokojencev«.
Ob zaključku pogovora Studia ob 17h so evropski poslanci odgovarjali na vprašanje, kakšno Evropo vidijo čez 10 let? Bogovič je povedal: »Če bo vse po sreči, bom takrat v skupini starejših od 65 let. Želel bi si še, da bi lahko še 5 let delal, da bi bil dovolj zdrav in da bi imeli tako Evropo, ki bi dala zdrave ljudi. Želim, da vzgojimo naše otroke, da bomo še naprej gojili medgeneracijsko solidarnost, kajti od te bomo odvisni tako mi kot oni. Rad bi pa imel trg dela, kjer bi imeli vsaj tretjino ljudi, ki bi z 20 leti starosti prišli z visoko kvalificiranimi poklici na trg dela, kjer bi bili pošteno plačani in bi začeli razmišljati o družinah. Da bi se vsi skupaj zavedali, da je družinska politika ključen del tudi za demografijo v naslednjih letih«.
***
Valjeni k poslušanju Studia ob 17h na Radiu Slovenija v okviru projekta Euranet Plus agencije v Bruslju na temo demografije v Evropi, kjer je sodeloval tudi evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), Bruselj, 2. julij 2018:
http://www.rtvslo.si/radiosi/events/studio-ob-17h-v-okviru-projekta-euranet-plus/460233
Evropski parlament
Evropska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
Evroparl TV
