Kmetijska politika bo morala biti razgibana in prilagodljiva, saj je takšna tudi struktura slovenskega kmetijstva

Reportaža TV AS o prvi okrogli mizi o novi evropski skupni kmetijski politiki v žitnici Slovenije

 

Na prvi okrogli mizi »Kakšne kmetije in kmetijstvo potrebujemo /želimo v Sloveniji?« v Rakičanu, 28. februarja 2019, so sogovorniki pod vodstvom razprave evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) izmenjali mnenja o prihodnji usmeritvi skupne evropske politike ter slovenske kmetijske politike, večji poudarek pa so v razpravi namenili težavam trenutne zemljiške politike v Sloveniji.

 

Uvodoma je Bogovič predstavil povod za organizacijo sklopa okroglih miz na temo prihodnje SKP ter trenutna stališča tako Evropske komisije kot Evropskega parlamenta do skupne evropske kmetijske politike za obdobje 2021 – 2027. Evropski parlament se ne strinja z razrezom proračunskih sredstev, ki ga je pripravila Evropska komisija. Zagovarja, da bi nominalno morala sredstva za kmetijstvo in razvoj podeželja ostati vsaj na enaki ravni, kot so bila do sedaj, torej 3,1 % BDP. Po tej napovedi, bi se neposredna plačila kmetom zmanjšala za okoli 3,9 %, sredstva za programe razvoja podeželja pa za 15 %. Ob upoštevanju ekonomske dinamike bi bilo to zmanjšanje še znatno večje.

 

V prvem delu okrogle mize so sodelovali direktor KGZ Murska Sobota Franc Režonja, predsednik sindikata kmetov Franc Medved, predstavnika kmetijskih podjetji Branko Virak in Aleš Okorn ter državni sekretar z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS dr. Jože Podgoršek, ki je predstavil priprave in načrte dela ministrstva za pripravo strateškega načrta SKP, ki ga bo morala pripraviti vsaka država članica ub ga poslati Evropski komisiji v potrditev, nato pa bo lahko začela izvajati ukrepe SKP. Slovenija torej potrebuje dokument, v katerem bomo zapisali vizijo slovenskega kmetijstva in razvoja podeželja za naslednje desetletje.

 

Na omizju so se dotaknili predvsem tudi trenutnega stanja kmetijstva v Pomurju, težav, ki pestijo tako male kmete kot tudi kmetijska podjetja. Izmenjali so predstave, ki jih imajo za slovensko kmetijstvo v prihodnosti. Izpostavili so še nekaj težav, ki jih morata tako država, kot Evropska unija na področju kmetijstva še razrešiti. To so problemi na področju zemljiške politike, predvsem vloga Sklada kmetijskih zemljišč, dilema glede zgornje meje za višino neposrednih plačil in kateri kmeti so do teh plačil sploh upravičeni. Kot eno večjih ovir pri razvoju kmetijstva so izpostavil trenutno starostno sestavo slovenskih kmetij, katerih lastniki so v kar 55 % starejši od 55 let, le 6 % pa je mlajših od 35 let.

 

V drugem delu so se Janko Kodila iz Šunkarne Kodila, dr. Robert Janža z Biotehniške šole Rakičan, Franc Küčan kot predstavnik kmetov in Izidor Krivec iz Celjskih mesnin poglobili v probleme ekonomičnosti majhnih kmetij v zaostrenih tržnih pogojih. Dotaknili so se tudi tržnih možnosti tako povezovanja kmetov kot tudi blagovnih znamk, ki bi pridelkom dodale vrednost.

 

V zaključkih je Bogovič poudaril, da mora ministrstvo pred pripravo Strateškega načrta razvoja kmetijstva slišati čim več različnih mnenj vseh deležnikov v kmetijstvu, čemur je sklop okroglih miz tudi namenjen. Kmetijska politika bo morala biti razgibana in prilagodljiva, saj je takšna tudi struktura slovenskega kmetijstva. Vsem udeleženim pri pripravi le-te pa je zaželel veliko hrabrosti, da bi tako slovensko kmetijstvo usmerili v pravo smer.

 

VIDEO: Reportaža TV AS o prvi okrogli mizi o prihodnji SKP v rakičanu v organizaciji evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP):