Kmetje bodo bolj slišani, če govorijo z enim glasom

Intervju Bogoviča za Zeleno deželo

Ljubljana, 18. april 2024 – V aprilskem časopisu Zelena dežela, glasilu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki je izšel ta teden, je objavljen tudi intervju z evropskim poslancem, pobudnikom iniciative Pametne vasi in kmetom Francem Bogovičem (SLS/EPP). Celoten pogovor za Zeleno deželo je podan v nadaljevanju spodaj. 

INTERVJU

Spoštovani g. Bogovič, tudi v drugem mandatu ste kot član odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) zelo aktivno spremljali kmetijsko politiko, politiko razvoja podeželja. Zelo dobro poznate izzive, s katerimi se soočajo slovenski in evropski kmetje ter podeželani. Vaša iniciativa za Pametne vasi je npr. v tem času postala eden izmed temeljnih gradnikov razvoja podeželskih skupnosti v EU. Nam lahko poveste kaj več o tem?

Drži, pobudnik iniciative Pametne vasi sem bil že v svojem prejšnjem mandatu evropskega poslanca, v sedanjem mandatu pa jo dodatno nadgradil. Cilji iniciative so sedaj vključeni v ključne strateške dokumente EU s področja razvoja podeželja. Sprejeta je dolgoročna vizija razvoja podeželskih območij, vzpostavljena koordinacijska skupina za Pakt za podeželje, katere član sem tudi sam, in v kateri pripravljamo predloge celovitih rešitev za razvoj in modernizacijo evropskega podeželja. Na tej podlagi se bodo nato oblikovali predlogi politik razvoja podeželja za obdobje po l. 2027. Na področju kmetijske proizvodnje je že aktualna reforma SKP vzpostavila okvir za širšo uporabo sodobnih tehnologij in novih metod kmetovanja, ki obenem povečujejo produktivnost, lajšajo delo in zmanjšujejo vpliv proizvodnje na naravne vire. Roboti za molžo mleka, v povezavi z doziranjem krmil, sodobne škropilnice, trosilniki mineralnih gnojil z GPS vodenim traktorjem, precizno spremljanje bolezni in škodljivcev, sodobne sortirnice sadja in še mnogo drugih naprednih tehnologij je že na slovenskih kmetijah in SKP to spodbuja. Ključen izziv pa je, kako te tehnologije narediti dostopne malim kmetijam. Povezovanje kmetij in najem ter plačilo storitev je nekaj, kar bomo morali v Sloveniji bolje razviti. 

Kmete v Sloveniji in Evropi je zelo vznemiril predlog Uredbe o trajnostni rabi FFS (SUR), ki je med drugim predlagal cilj zmanjšanja rabe FFS za 50 % do l. 2030. Skupaj s slovenskimi kmetijskimi organizacijami ste aktivno nastopili tako proti predlogu SUR kot proti uredbi o obnovi narave, ki prav tako »cilja« na evropskega kmeta. Kaj je največji problem teh predlogov zakonodaje in zakaj so evropski kmetje tako ostro reagirali nanje? 

Predlog uredbe SUR in “trmarjenje” predlagateljice Evropske komisije (EK) je spravil na noge praktično vse evropske kmete. Kot pogajalec politične skupine EPP o tej zakonodaji sem že od vsega začetka nastopil ostro in dejal, da bruseljski birokrati nimajo pravice določati, na kateri parceli v Sloveniji se sme ali ne sme škropiti. V primeru uveljavitve uredbe v Sloveniji na kar 41 % vseh kmetijskih površin ne bi smeli uporabljati nobenih FFS. Na pridelavo terana na Krasu bi lahko pozabili, sadjarji in vinarji bi bolj kot sodobne škropilnice potrebovali motorne žage za sekanje nasadov, povečala bi se birokracija. Zato sem zelo vesel, da sem tudi sam, kot odgovoren za Evropsko ljudsko stranko, naredil veliko, da je prišlo do zavrnitve te uredbe v Evropskem parlamentu (EP), EK pa jo je zdaj tudi v celoti umaknila. Uredbe o obnovi narave nam v EP sicer ni uspelo zavrniti, je pa sedaj zdrava pamet vendarle srečala večino evropskih ministrov za okolje, ki blokirajo njeno uveljavitev. Upam, da tudi ta predlog pade v vodo, saj bi zmanjšanje kmetijskih površin zaradi varovalnih ukrepov pomenilo manjšo proizvodnjo, dvig cen hrane ter še večjo odvisnost od uvožene hrane. S kmeti je potreben resen in realen pogovor o njihovih problemih, jim priznati njihovo pomembno vlogo v družbi ter odpraviti škodljive ukrepe, ki jih postavljajo v neenakopraven položaj napram konkurenci iz tretjih držav. K sreči se je tega vendarle začela zavedati tudi EK.

Takšni nespametni predlogi zakonodaje so tudi eden izmed razlogov za vseevropske kmečke punte, ki smo jim priča zadnje mesece. Kakšno je vaše mnenje o teh protestih? So po vašem mnenju upravičeni?

Protesti evropskih kmetov so vsekakor upravičeni, saj naslavljajo zahteve, ki so življenjskega pomena za njihov obstoj. Te zahteve so zlasti zvišanje prihodka kmetov z bolj pošteno določitvijo cen, večja regulacija uvoza hrane iz tretjih držav, kjer so standardi pridelave nižji ter zmanjšanje neznosne birokratizacije v kmetijstvu. Kot že omenjeno, olje na ogenj nezadovoljstvu prilivajo še nespametna okoljska pravila, ki jih sprejemajo EU in posamezne države. Treba pa je priznati, da je ravno vztrajno ponavljanje in opozarjanje na probleme botrovalo temu, da je EU vendarle začela prihajati naproti zahtevam kmetov. EK je tako pred kratkim predlagala korenite spremembe uredb SKP, ki zmanjšujejo okoljske zahteve za kmete in jih bomo v EP sprejeli po nujnem postopku. Prav tako se obetajo konkretne omejitve pri uvozu hrane iz Ukrajine, višje carine na hrano iz Rusije, trgovinski sporazum z državami Južne Amerike (Mercosur) je na mrtvi točki, pripravljajo se spremembe na področju verige preskrbe hrane v smeri zagotovitve bolj poštenega dohodka za kmete, itd. Kot že omenjeno, je umaknjena uredba SUR, uredba o obnovi narave je obstala. Najodgovornejši na ravni EU so slišali kmete, seveda pa je treba storiti še več. Nevladniki nam očitajo, da je to le nabiranje glasov pred volitvami, a menim, da temu ni tako. Ogrožanja prehranske varnosti si v EU enostavno ne moremo privoščiti. Če kdo, to vedo prav kmetje. In če je bilo leto 2019 leto »zelene« Grete Thunberg, je leto 2024 absolutno leto upravičeno jeznih kmetov.

V preteklih letih ste v Evropskem parlamentu sprejeli tudi številne predstavnike različnih kmetijskih organizacij iz Slovenije. Kako bi ocenili vaše sodelovanje s predstavniki slovenskih kmetov in sodelovanje med njimi? 

V EP sem res gostil veliko slovenskih kmetic in kmetov, ki so se prek različnih združenj udeleževali tako strokovnih ekskurzij po Belgiji, Nizozemski ali Franciji kot »običajnih« obiskov EP. Gostil sem članice in člane različnih govedorejskih društev, svetovalnih služb, sindikata kmetov, zveze kmetic, podeželsko mladino, idr. Na lanskoletno konferenco politične skupine EPP o prihodnosti EU kmetijstva sem povabil predstavnike vseh ključnih slovenskih kmetijskih organizacij, ki so se sestali tudi z ostalimi evroposlanci iz Slovenije, in jim predstavili izzive, s katerimi se soočajo. Vsakoletnemu slovenskemu inovativnemu mlademu kmetu že od l. 2016 dalje omogočim zastopanje Slovenije na Evropskem kongresu mladih kmetov. Odlično sodelujem tudi s Čebelarsko zvezo Slovenije (ČZS), s katerimi nenehno izpostavljamo pomen sodelovanja med čebelarji in kmeti. Stališča in praktične izkušnje, ki jih prejmem od kmetijskih organizacij, zlasti KGZS, mi zelo pomagajo pri mojem delu. Zbornica ima veliko strokovnega kadra, ki zagotavlja podporo tako kmetom kot odločevalcem. Trenutno vodstvo zbornice bi tudi pohvalil v njegovih prizadevanjih po enotnem nastopu vseh slovenskih kmetijskih organizacij napram Vladi RS in jasnih zahtevah slovenskih kmetov. Kmetje bodo veliko bolj slišani, če govorijo z enim glasom. Povsem nepotrebni in škodljivi se mi zdijo spori med različnimi skupinami kmetov (hribovci/ravninci, ekološki/konvencionalni), saj je prostora pod soncem za vse. Vendarle pa se moramo zavedati, da veliko večino hrane pridelajo kmetje po integrirani in konvencionalni pridelavi.