Ljubljana, 28. januar 2017 – V današnji tiskani izdaji časnika Večer je objavljen komentar evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) v zvezi z aktualno problematiko o – s strani Slovenije zaščitenem imenu za kraško vino Teran – v zvezi s katerim namerava Evropska komisija z delegiranim aktom podeliti izjemo do uporabe imenat Teran Hrvaški. Celotni komentar g. Bogoviča je podan v nadaljevanju:
Teran, kot pravi ljudski glas, ni le rubinasto rdeče vino, temveč tudi zdravilo. Vendar nas je v Sloveniji zaradi terana ta teden bolela glava. Pravzaprav, vino ni nič krivo za naš glavobol, ampak Evropska komisija, ki ni obvestila Slovenije o zahtevi Hrvaške okrog terana in ni zagotovila transparentnosti postopka ter dokumentov, na osnovi katerih je sprejemala svojo odločitev ter želi prvo vinsko izjemo pri zaščiti imena narediti zdaj pri teranu. Vendar, če si nalijemo kozarec čistega vina, je za to malo sokriva tudi Slovenija. Kak sestanek več s hrvaško stranjo in večja profesionalna diplomatska koordinacija ter proaktivnost Slovenije na bruseljskem parketu bi verjetno pripomogli k drugačni odločitvi komisije. Zagotovo pa bi se vsaj izognili očitkom, da se slovenska vlada dve leti o zaščiti imena teran s Hrvaško sploh ni pogovarjala.
Teran je slovensko vino z večstoletno tradicijo, ki se prideluje na kraški zemlji rdečerjave prsti iz sorte refošk. Je del slovenske identitete in kot tak od leta 2000 zasluženo tudi na seznamu zaščitenih označb porekla EU, kar pomeni, da se v Evropski uniji pod imenom teran ne sme pojaviti in prodajati nobeno drugo vino. Pot, ki jo je očitno ubrala Hrvaška, da je po letu 2010 zapisala sorto teran v svojo sortno listo in zdaj na tej osnovi argumentira uporabo tega imena, je na neki način pobalinstvo; pristop, povsem lasten Hrvatom v vseh mednarodnih odnosih s Slovenijo. Po drugi strani pa sem prepričan, da bi bil moral minister za kmetijstvo Dejan Židan takrat, ko je bil iz Evropske komisije pozvan, stopiti v dialog in s trdnimi slovenskimi argumenti v zvezi s teranom ovreči hrvaške.
Da Slovenija prek pristojnega kmetijskega ministrstva ni šla v dialog s hrvaško stranjo pri teranu, je napačna strategija. Navsezadnje je dialog osnovno orodje za delo v EU. V tem primeru bi lahko – podobno, kot smo v času mojega ministrovanja z Avstrijci dosegli bilateralni dogovor o imenu za kranjsko klobaso – s Hrvati dosegli svoje cilje pri teranu. To, da se sploh nismo pogovarjali in nismo niti poskušali pravočasno z argumenti ovreči hrvaških trditev o teranu, je zagotovo lastni slovenski razlog za glavobol. In upam tudi, da je to zelo poučna lekcija!
Potem ko se je komisija odločila, da v postopek da delegirani akt: dokument, ki ga nihče več ne more spreminjati in se ga takšnega, kot je zapisan, lahko le sprejme ali zavrne, ga je postopkovno v svetu ministrov ali evropskem parlamentu zelo težko z veliko večino zavreči. To je nerealno pričakovanje. Dodatni glavobol je negativni vpliv na slovensko-hrvaške odnose, povzroča pa tudi poglabljanje evroskepticizma pri nas. Upam, da se teh posledic zavedajo vsi akterji, tudi v komisiji. Ključni problem pa ni le v teranu. Teran je žal le še dodatni primer, ki potrjuje, da se Slovenija takšnih mednarodnih problemov in diplomacije ne loteva dovolj profesionalno, zato takšne primere tudi izgublja. Moj poziv gre vladi in državi, da vsaj z zdravo in državotvorno pametjo ravnajmo v prihodnje vsi skupaj bolj profesionalno v skupno dobro Slovenije in njenih državljanov.
Vir: Večer, 28. 1. 2017: http://www.vecer.com/teran-mejak-ali-koga-bo-bolela-glava-6306001
Evropski parlament
Evropska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
Evroparl TV
