Marija Terezija železniških prog ni umeščala z OECD

 BLOG

 

Opomba glede metaforične uporabe zgodovinskih dejstev: Marija Terezija kot zgodovinsko znana reformatorka tudi na področju dežele slovenskega naroda, in katere reforme so pomenile začetek razvoja v tistem obdobju, ja v blogu uporabljena kot metafora tudi za železniško progo od Dunaja proti Trstu, dasiravno so državno načrtovanje 577,2 km dolge železniške proge od Dunaja proti Trstu ? imenovane ?Južna železnica? v Avstriji začeli šele mnogo po njeni smrti – leta 1837. Država pa se je torej tudi tedaj zavedala pomena infrastrukturnega razvoja, razvojnih učinkov take proge. 

 

Slovenija je zadnja leta kot ladja na morju, brez kapitana. Primanjkuje nam vizije, v katero smer naj usmerimo svojo ladjo. Nimamo niti jasnih odločitev, ali bi pluli k ciljni destinaciji, ali pa bi raje imeli svojo ladjo parkirano v na videz mirnem pristanu, ne da bi izkoriščali vse njene transportne potenciale.

Z drugimi besedami: ne vemo, kam hočemo, v kakšno državo se bomo razvijali in katere bodo naše strateške panoge, od katerih bomo Slovenci živeli v naslednjih desetletjih. Rešujejo nas izvozniki, ki dokazujejo, da je okvir Evropske unije nova priložnost. Slovenska izvozna podjetja povečujejo izvoz in uspevajo na najzahtevnejših trgih, kjer dnevno-politične odločitve nimajo vpliva na njihovo delovanje. Mlahava politika sedanje slovenske vlade pa je pravzaprav najboljše, kar se jim lahko zgodi, saj jih vlada pusti na miru, kar je za podjetnika tako ali tako najbolje. Kljub temu pa mora vlada na nekaterih področjih narediti odločne korake, če hoče, da se v Sloveniji s ciljem prihodnjega razvoja izpeljejo veliki infrastrukturni projekti. Zakaj to razumejo vse države tako v EU kot drugod, le Slovenija trenutno ne?

 

Sam sem vrsto let kot župan Občine Krško, pa tudi kot poslanec Državnega zbora RS in kmetijsko – okoljski minister aktivno delal za uresničitev nacionalnega infrastrukturnega projekta izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi. Na tem, za državo zelo pomembnem projektu, sem se prepričal, kako neoperativna je slovenska vlada oziroma njena odgovorna ministrstva, ko gre za konkreten infrastrukturni projekt. V Posavju smo se projektno dobro organizirali, spodbujali projekt naprej in naredili vse za njegovo družbeno sprejemljivost. Vseskozi smo morali priganjati ministrstva pri nalogah, ki jih nismo mogli narediti sami, ampak so jih morali narediti odgovorni bodisi na okoljskem, gospodarskem, finančnem in kmetijskem ministrstvu, ali pa na celo na vladi sami.

 

Eden od velikih aktualnih infrastrukturnih projektov, ki ima družbeni konsenz, je drugi železniški tir med Koprom in Divačo. Vrsto let mi že ni jasno, zakaj ne pride do izvedbe tega projekta, ki je usodno pomemben za razvoj slovenskega pristanišča – Luke Koper. In ki je mimogrede, in to nikakor ni nepomembno, zelo konkurenčno pristanišče tako v Sredozemlju kot v EU. V zvezi z 2. tirom smo bili priča velikim težavam pri umeščanju trase, mednarodni sprejemljivosti, različni ministri so govorili o različnih velikostih investicije, od 700 milijonov do 1,4 milijarde evrov, kar je ravno toliko, kolikor nas je stal nesrečen projekt TEŠ 6.

 

Sedanji infrastrukturni minister dr. Peter Gašperšič, ki je odgovoren tudi za energetiko in posledično tudi za nesrečni TEŠ 6, se je očitno prestrašil zgornje špekulativne številke in je prvega kozla ustrelil že na zaslišanju za ministra, ko je zatrdil, da 2. tira med Koprom in Divačo pač ne rabimo ter da se on z njim bo ukvarjal. No, če je hotel postati minister, se je moral popraviti, oziroma se je izgovarjal, da ga nismo prav razumeli. Vsa koalicija s premierom dr. Mirom Cerarjem na čelu pa nas je tedaj prepričevala, da je izgradnja 2. tira nujna in da bo vlada poskrbela, da do izgradnje tudi pride.

 

Kot evropski poslanec zadnje leto pozorno spremljam, kaj se dogaja s to za Slovenijo pomembno investicijo.

Po ponesrečenem naskoku nekdanje premierke Alenke Bratušek na evropsko komisarsko mesto sem se konec oktobra lani razveselil kandidature in uspešnega zaslišanja Violete Bulc na mesto komisarke Evropske komisije, zadolžene za promet. No, sedaj so se nam pa karte dobro razdelile, sem si mislil. Prepričan sem bil, da bo investicija za projekt 2. tir, za katero je tedaj obstajal velik državni konsenz, stekla kot po maslu. Pričakoval sem, da bosta strankarska kolega, ki pripadata daleč največji slovenski politični stranki z zadnjih parlamentarnih volitev – SMC, torej: minister za infrastrukturo Peter Gašperšič in evropska komisarka za promet Violeta Bulc, zelo kmalu zakopala lopato in da bodo Luka Koper in Primorska ter s tem vsa Slovenija dobili okno v svet tudi po sodobni železniški progi, ne samo po morju.

 

Lanskega septembra (11. 9. 2014 ? vir: https://ec.europa.eu/inea/connecting-europe-facility/cef-transport/apply-funding/2014-cef-transport-calls-proposals) je bil razpisan razpis Evropske komisije CEF (2014 CEF Transport Calls for Proposals), ki je namenjen ravno takšnim projektom, kot je 2. tir. Prepričan sem bil, da imajo minister Gašperšič in njegova ekipa na vladi vse pripravljeno in bo Slovenija uspešno nastopila na razpisu Evropske komisije pod pristojnostjo evropske komisarke Bulčeve ter pridobila evropska sredstva, ki sicer niso dodeljena v državno ovojnico posamezne finančne perspektive, ampak jih pridobijo države, ki vedo, kaj hočejo in se pravočasno pripravijo na takšen projekt.

 

Kaj kmalu je bilo jasno, da na Ministrstvu za infrastrukturo RS nimajo pripravljenega projekta “Ready To Go”, ampak so pod pritiskom politične in splošne javnosti začeli modrovati, kako naj se prijavijo na razpis. Po političnih kuloarjih je bilo celo slišati, da bo minister Gašperšič razrešen, če ne spravil skupaj prijave na ta razpis.

 

Minister Gašperšič je očitno pod vtisom priprav na projekt iz t. i. Junckerjevega investicijskega načrta, za katerega bodo potrebna v veliki meri zasebna sredstva, začel razlagati, da bo tudi prijava na razpis za 2. tir temeljila na javno-zasebnem partnerstvu. Ni sicer dobro vedel, kdo bi bil ta zasebni partner, niti najbrž ni vedel, zakaj bi se zasebnemu partnerju sploh izplačalo vlagati v 2. tir, se je pa v javnosti dobro slišalo, da nam bo minister zgradil 2. tir z zasebnim denarjem, ne pa z javnim. Minister je bil zelo “IN”, “TRENDY” kot bi rekli v pogovornih tujkah.

 

A glej ga zlomka, minister Gašperšič je na razpisu doživel polom, saj v EU niso dobro razumeli, kako si je naš minister Peter zamislil izpeljati ta veliki projekt. A je minister takoj potegnil izgovor iz žepa. Projekt po njegovem tako ali tako ni dobro pripravljen in je bolje, da dobimo sredstva na drugem razpisu CEF, pa še vprašanje je, če se tak projekt sploh izplača graditi, češ, da se investicija ne povrne dovolj hitro. Da bo lažje prepričal Slovence in Slovenke pa je še naročil strokovno študijo pri OECD, da ugotovi, ali je investicija sploh finančno upravičena.

 

Konec poletja je minister Gašperšič ponosno sedel skupaj s strokovnjaki, izdelovalci študije OECD, in nam predstavil izsledke študije. Zanimivo je, da so bili bojda med izdelovalci študije tudi strokovnjaki, ki že vrsto let delajo za Severno morske luke (Roterdam, Hamburg), katerim Luka Koper zadnja leta uspešno konkurira pri kontejnerskem tovoru.

 

Odgovorno so nam družno predstavili zaključke študije OECD, s katerimi nam dokazujejo, da je bolj pametno, kot graditi 2. tir, zgraditi logistični center v Divači, neke vrste prekladalno rampo, in tovor voziti iz Kopra v Divačo s kamioni, tam pa jih potem preložiti na vlak. Pojasnili so nam tudi, da 2. tir ni pravilno zasnovan, saj je zaredi predvidene najvišje hitrosti 160 km/h projekt precenjen, zato ga je treba pre-projektirati, hkrati pa ugotoviti, če se 2. tir sploh izplača graditi.

 

No, do tu sta nas pripeljala, kar se 2. tira tiče, velika upa SMC minister Peter in komisarka Violeta, ki mi je sicer zagotovila, da letošnji novembrski razpis CEF, tako in tako ne bo namenjen za takšne projekte, naslednji (najbrž zadnji v mandatu komisarke Bulc) pa bo spomladi 2017, do takrat pa moramo imeti vse pripravljeno, da 2. tir zgradimo. Da ne bo pomote, prav nič ne krivim evropske komisarke Bulc za dosedanji fiasko na 2. tiru, saj sta ministrstvo in Vlada RS odgovorna za pripravo projektov in kakovostnega razpisa. Takšnemu ministru in takšni vladi pač ne more pomagati niti dobronamerna komisarka Violeta Bulc.

 

Dovolite, da ob koncu mojega modrovanja predstavim svoj pogled na projekt 2. tir in kaj predlagam ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču in Vladi RS, da bo Slovenija lahko zgradila 2. tir in postala kot država še boj konkurenčna logistična destinacija v Evropi.

 

Predlogi Vladi RS:

 

1. 2. tir je nujno potreben in ga je treba čimprej zgraditi. V kolikor takoj ne pristopimo resno k pripravi na izgradnjo 2. tira in ga ne zgradimo v sedmih letih, bo Luka Koper izgubila konkurenčno bitko s severno-jadranskimi in severno-evropskimi lukami. V skladu z ambicioznim načrtom pri povečanju kontejnerskega prevoza pa lahko Slovenija izkoristi odličen geografski položaj svoje luke v Kopru in tudi v bodoče uspešno konkurira velikim pristaniščem v Severnem morju, saj je pot iz Daljnega vzhoda do Kopra za več kot 2000 kilometrov, oziroma en teden krajša, kot za severno-evropske luke, kar je velika prednost. Vendar, to prednost bomo v Sloveniji obdržali, v kolikor bo slovensko pristanišče povečalo in posodobilo svojo sposobnost nadaljnjega transporta ladijskega tovora prek železniških povezav. Še povečan prevoz kontejnerjev po cesti v Sloveniji ne pride v poštev, saj cena kamionskega prevoza in nadaljnja transportna organizacija tovora predstavlja približno pol cene ladijskega prevoza kontejnerja z Daljnega vzhoda.

 

2. Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič naj preneha poslušati drago plačane svetovalce in naj raje vzame iz predala številne študije, ki govore o multiplikativnih učinkih prometa v Luki Koper na slovensko gospodarstvo. En primer, ki ga minister najbrž ne pozna, pa tudi aktualne študije, kot je tudi nedavna študija OECD, ga najbrž ne upoštevajo, mu povem še sam. V Občini Krško je od leta 2006 zaposlenih 100 – 120 ljudi. Zaradi Luke Koper se je takrat nemški Bosch odločil, da bodo na Kitajskem in v Indiji izdelani svedri od tedaj naprej dodelani v Sloveniji. Tudi  Marija Terezija, Habsburžanka, še za časa življenja oklicana za prvo damo Evrope, se zagotovo ni odločila naročiti študije, ali se takrat izplača zgraditi železnico z Dunaja v Trst, ampak se je odločila kot vizionarka, ki ji je bilo jasno, da se bodo v to investicijo vložena sredstva povrnila v tedaj nepredvidenih in razvojno multiplikativnih učinkih veliko močneje, kot si je takrat sploh kdo upal pomisliti. Marija Terezija je naredila vse, da je bila ta železniška proga čimprej zgrajena.

 

3. Minister naj se zresni in pove, da se takšni projekti ne gradijo z javno- zasebnimi partnerstvi, ampak je treba za izgradnjo pridobiti čimveč evropskih sredstev, saj je železniški promet ena ključnih prednostnih nalog EU. Zagotovo pa se takšen infrastrukturni projekt ne da izpeljati brez sredstev proračuna Republike Slovenije. Podatek, da Slovenske železnice letno plačajo državi 7 milijonov evrov koncesijske dajatve za uporabo vseh tirov po Sloveniji, je najbrž dovolj zgovoren, da je vsakemu, tudi tistemu, ki nima doktorata, jasno, da se z javno-zasebnim partnerstvom ne da izvesti investicije, ki bo stala okoli ene milijarde evrov. V Evropi ni niti ene primerljive investicije, ki bi se izvedla z javno-zasebnem partnerstvu.

Naloga ministra za infrastrukturo v slovenski vladi in gradbinca je, da takoj predlaga prave parametre železniške proge in poskrbi, da ne bodo najprej služili projektanti in inženiring hiše, ki so ugotovili, da je 5 % od 1400 milijonov pač več kot 5 % od 700 milijonov. Nikakor se nam v Sloveniji ne sme ponoviti slabo vodenje investicije v primeru 2. tira, kot se je to zgodilo v primeru TEŠ 6, ali pa pri izgradnji slovenskih avtocest.

 

Minister za infrastrukturo g. Peter Gašperšič, treba bo pljuniti v roke in začeti resno delati na projektu. Ali pa odkrito povedati, da 2. tira ne podpirate.

 

 

Moj razmišljujoči blog je nastal na osnovi vseh mojih pogovorov z zadnjem letu: z generalnim direktorjem združenja UNIFE Philippom Citroënom, evropsko komisarko za promet Violeto Bulc, ministrom za infrastrukturo v Vladi RS Petrom Gašperšičem, generalnim direktorjem Slovenskih železnic Dušanom Mesom in predsednikom uprave družbe Luka Koper, d. d., Dragomirjem Matićem.

 

Fotografija: Srečanje z gen. direktorjem Slovenskih železnic Dušanom Mesom (vir: Pisarna evropskega poslanca Franca Bogoviča)

Fotografija: Srečanje s predsednikom uprave družbe Luka Koper, d. d., Dragomirjem Matićem (vir: Pisarna evropskega poslanca Franca Bogoviča)

 

Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP)