Moja izkušnja stažiranja v pisarni Franca Bogoviča

Že kot Schumanov stažist v ljubljanski pisarni Evropskega parlamenta sem lahko dobro spoznal delovanje te institucije, ki pomembno vpliva na življenje pol milijarde Evropejcev. Stažiranje v pisarni Franca Bogoviča pa je to izkušnjo še nadgradilo, saj sem delovanje parlamenta spoznaval tudi iz bruseljske perspektive.

 

Mesec dni v pisarni Franca Bogoviča je bila čudovita izkušnja, ki je (pre)hitro minila. Od uvajanja v prijazni ljubljanski pisarni, pristanka na letališču Charleroi deževnega januarskega večera, do srečanja z asistentom Gregorjem Koširjem na železniški postaji, poti do bivališča, pa končno do prvih dni v parlamentu. Vzdušje v pisarni je bilo izvrstno, prav tako delo raznovrstno, in ni ga manjkalo. Obsegalo je praktične in vsebinske vidike. Izpopolnil sem se tako v pisanju poročil ali obrazložitvah glasovanja, kot tudi v kuhanju turške kave. Preko obiskov odborov ali plenarnih zasedanj sem lahko opazoval, kako se evropska demokracija »dogaja v praksi«.

 

Koliko zasedanj odborov, usklajevanj, amandmajev je potrebnih, preden pride do končnega poročila za glasovanje! Zanimiv je bil obisk »plenarke« v Strasbourgu. Spominjal se bom intenzivnega urnika tam, letanja in izgubljanja po velikanski mreži hodnikov v parlamentu, podobno kot prve dni v Bruslju. Pa skoka v lep zgodovinski center mesta, večernega druženja in lazanje, ki nam jo je Gregor pripravil po koncu dolgega prvega dne.

 

Spominjal se bom poslančeve topline in njegovih bistrih, prostodušnih, duhovitih in na trenutke »začinjenih« komentarjev. Delovnega in obenem vedrega vzdušja v pisarni, ko se je (ne samo) zdelo, da so stvari utečene. Tudi zaradi organiziranosti in učinkovitosti, poleg poslanca tudi vseh asistentov. Juretove (pravniške) pedantnosti, delavnosti in pripravljenosti za pomoč, zanimivih pogovorov med odmori za kosilo ter Gregorjeve sproščenosti in organizacijske (improvizacijske) urnosti.

 

Poleg dela v pisarni, ki je pogosto trajalo do 18. ali 19., staž v Bruslju lepo dopolnjuje tudi bivanje in odlično vzdušje v Slovenskem pastoralnem centru. Druženje v skupni kuhinji, toplo razpoloženje pri slovenskih mašah in pozitivna »nekonvencionalnost« župnika, dr. Zvoneta Štrublja. Vse to je vseskozi lepšalo bivanje v svetovljanskem Bruslju s pestro kulinarično (in pivovarsko) ponudbo.

 

Izkušnja v pisarni Franca Bogoviča je bila izvrstna popotnica za naslednji (trenutni) staž ter poklicno pot na splošno. Referenca za vse, kar bom v prihodnosti počel, tako s strokovnega, kot osebnega vidika. Ob tem lahko poslancu in pisarni voščim le: še en mandat in čim več znanja željnih stažistov!

 

Jon Grošelj