Možnosti koriščenja Evropskega sklada za strateške naložbe tudi za namen protipoplavne zaščite in vodenja skupne regijske energetske politike

Na seji Odbora za Regionalni razvoj (REGI) so prejšnji teden – v četrtek, 26. marca 2015) – poslanci sprejeli osnutek mnenja Evropskega parlamenta na dokument Evropske komisije o Evropskem skladu za strateške naložbe (EFSI). Še naprej ostaja načrt in tudi volja med parlamentarnimi strankami, da bi bil sklad do poletja dokončno potrjen, v jeseni pa bi lahko že operativno zaživel. Evropskim poslancem v Odboru za Regionalni razvoj sta se pridružila tudi podpredsednik Evropske komisije Jyrki Katainen in podpredsednik Evropske investicijske banke Wilhelm Molterer kot nosilca novega paketa finančnih investicijskih spodbud z namenom zagona gospodarske rasti v Evropski uniji. Tudi na konkretnih primerih sta poskušala razložiti, kakšen bodo koncept tega sklada in koristi za države članice EU.

Evropski poslanec iz Slovenije Franc Bogovič (SLS/EPP) je v razpravi tako obema gostoma tudi postavil nekaj vprašanj. Predvsem ga je zanimalo, ali bo novi sklad omogočal tudi kombiniranje virov sredstev pri projektih, ki sami po sebi niso dobičkonosni in kot taki težko privlačni za zasebne vire, vendar pa je javno znano, da preprečujejo še večjo škodo v prihodnosti. Kot primer je Bogovič navedel vlaganje v protipoplavno zaščito, kjer nekateri izračuni kažejo, da 1 evro vložka v zaščito pred poplavami pomeni 7 evrov manj škode v prihodnjih 20 letih.  ?Tudi to je investicija, ki ne pomeni le manj stroškov in obremenitev v državnih proračunih temveč tudi manj črpanj evropskih sredstev iz Evropskega sklada za pomoč pri naravnih nesrečah,? opozarja Bogovič. Oba gosta sta se prejšnji teden na seji REGI  strinjala, da so takšna vlaganja možna in smiselna.

Bogovič izpostavlja tudi skupna energetska vlaganja več držav v regiji, pri katerih bi Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) lahko igral pomembno vlogo. Predvsem gre tu za skupen projekt oskrbe s plinom v severnem Jadranu, kjer bi pameten skupen projekt rešil tudi vse okoljske probleme na tem področju. Vse skupaj po njegovih besedah namreč dobro sovpada s konceptom nove Energetske unije, ki predvideva sodelovanje med državami na energetskem področju. Podpredsednik EIB Molterer je tudi na to vprašanje odgovoril pozitivno, in sicer, da EIB ne gleda na projekte s perspektive posameznih držav temveč glede na umeščenost projekta v regiji in njegovo dodano vrednost za njen razvoj. Prav tako je omenil tudi možnost financiranja skupnih projektov za države, ki so šele v fazi pristopnih pogajanj, v kolikor sodelujejo z državami članicami v skupnih projektih.

Ob robu razprave o EFSI Bogovič sicer ocenjuje, da bo Slovenija lahko imela koristi od Evropskega sklada za strateške naložbe samo, če se bo aktivno lotila priprave in organizacije določenih projektov v sodelovanju s sosednjimi državami, predvsem na področju energetske oskrbe, prometne infrastrukture in skupnih okoljskih zavez.