Na 9. Evropskem vrhu regij in mest v Marseillu tudi o “Oživljanju podeželja”

Marseille, Bruselj – 4. marec 2022 – Evropski poslanec in podpredsednik slovenske ljudske stranke Franc Bogovič (SLS/EPP) je v četrtek, 3.3.2022, v Marseillu, Francija, sodeloval na 9. Evropskem vrhu regij in mest, ki je 3. in 4. marca 2022 potekal pod organizatorstvom Evropskega odbora regij in Regije Provansa-Alpe-Azurna obala. Vrh je bil označen kot dogodek francoskega predsedovanja Svetu EU in je bil so-organiziran tudi v sodelovanju z Département des Bouches-du-Rhône, Métropole Aix-Marseille Provence, mestom Marseille in tremi francoskimi združenji: Regije Francije, Skupščina departmajev Francije in Združenje županov Francije.

Bogovič je bil na elitni dogodek povabljen kot predsedujoči interesni skupini Evropskega parlamenta za podeželska, gorska in oddaljena območja (RUMRA), ki se zavzema za razvoj pametnih vasi. Ravno v tej vlogi je v EP namreč tudi ključni naslovnik za zagotavljanje ustrezne podpore za oživitev podeželja in oblikovanje dolgoročne vizije EU za podeželska območja ter s tem odmeven glas in zastopnik potreb lokalnih skupnosti po Evropi.

V panelu so skupaj z Bogovičem sodelovali tudi priznani strokovnjaki, sekretarji in ministri iz Francije, med drugim Joël Giraud, državni sekretar, pristojen za podeželje, Francija; Ursula Landergren, članica sveta Kungsbacka, predsednica komisije CoR NAT; Sen. Patrice Joly, predsednik združenja Nouvelles Ruralités, Francija; Enda Stenson, članica okrožnega sveta Leitrim  (članica Odbora regij in European Alliance), Irska; in Radim Sršeň, namestnik ministra za regionalni razvoj, Češka (član Odbora regij, EPP). 

Izjavo evropskega poslanca Bogoviča v celoti podajamo v nadaljevanju: 

“Ključne teme visokega dogodka oziroma panela z naslovom “Oživljanje podeželja”, na katerem sem sodeloval na 9. Evropskem vrhu regij in mest v Marseillu, so bile: pomen kohezijske politike za enakomeren razvoj regij in evropskih pokrajin; poseben poudarek je bil dan tudi razvoju in obnovi podeželja ter oživitvi življenja na podeželju. 

V panelu sem odgovoril zlasti na vprašanja, kakšne koristi imajo nenehna prizadevanja za oživitev dejavnosti EP na področju podeželja ter kakšni so naslednji koraki, kakšna je lahko vloga Evropskega pakta o podeželju in kakšno vlogo lahko imajo pametne vasi in start-up vasi za inovacije in oživitev podeželja. 

Vsi sodelujoči v izvrstni razpravi smo se strinjali, da je koncept pametnih vasi (“Smart Villages”), katerega idejni oče sem, dejansko operacionalizacija dolgoročne vizije razvoja podeželja, ki je zlasti v zadnjih dveh letih kovid krize izjemno pridobila na pomenu. Vedno več držav se tega zaveda, saj zgolj urbanizacija in praznjenje podeželja dolgoročno prinaša več težav kot koristi. Pomen krepitve razvoja podeželja pa na drugi strani pridobiva na pomenu in nenazadnje v veliki meri prispeva tudi h krepitvi evropske identitete. 

V tem ključnem letu za prihodnost Evropske unije je treba slišati, prepoznati in upoštevati predloge evropskih mest, a enako tudi podeželja in regij, saj so vsi ključni akterji evropskega povezovanja. Izhodiščna točka vseh je bila, da je oživitev podeželja mogoča le, če bodo vsi posegi in politike usklajeni v integrirani agendi podeželja z ustreznim upravljanjem. Pri tem smo ugotavljali, kako zagotoviti, da bodo regionalni skladi, kohezijska politika, skupna kmetijska politika, tržna pravila itd. vsi vključeni v ustrezno strategijo, ki bo omogočila doseganje ciljev dolgoročne vizije, ki jo predlaga komisija ter se spraševali, ali so rešitev morebiti lahko podeželski pakti. 

Sam sem tudi poudaril, da na podeželskih območjih živi 137 milijonov ljudi, kar predstavlja skoraj 30 % prebivalstva EU in več kot 80 % njenega ozemlja, če upoštevamo vse evropske skupnosti in občine z nizko velikostjo ali gostoto prebivalstva. V Sloveniji je ta odstotek še višji. Podeželja so torej temeljni del evropskega načina življenja in naša skupna zibelka, ki bi morala biti bistveno bolj (pre)poznana in splošno priznana ter cenjena tako glede pridelave hrane, gospodarjenja z naravnimi viri, varovanja naravnih krajin ter rekreacije in turizma. Naše številne tradicije, festivali in kultura so zakoreninjeni v evropskih podeželskih območjih in tega nikakor ne gre pozabiti.”