Na konferenci Pametne vasi o nujnosti celostnega pristopa k razvoju podeželja

Mednarodna konferenca “Pametne vasi za zeleno, digitalno in odporno Evropo”, ki sta jo včeraj, 1. oktobra 2021, na Gradu Rajhenburg v Brestanici, kot uradni dogodek na visoki ravni v okviru slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije organizirali Pisarna evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS pod vodstvom ministra dr. Jožeta Podgorška ter v sodelovanju s Pisarno Evropskega parlamenta v Sloveniji, udeležila pa se sta se ga tudi podpredsednica Evropske komisije ter komisarka za demokracijo in demografijo Dubravka Šuica ter generalni direktor FAO Qu Dongyu, je opozorila na nujnost holističnega pristopa tako s strani evropskih kot nacionalnih vlad držav članic EU glede spodbujanja prihodnjega razvoja evropskega podeželja v skladu z Dolgoročno vizijo za podeželska območja, ki jo je nedavno predstavila Evropska komisija, ter po konceptu Pametnih vasi. Ključno sporočilo udeležencev, med katerimi so bili tudi minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Zvone Černač, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj ter minister za digitalizacijo Marko Boris Andrijanič in več predstavnikov iz svetovnih in evropskih institucij ter podjetij, je bilo, da je treba na razvoj podeželja gledati in ukrepati celostno, ne le z vidika kmetijstva, temveč tudi infrastrukture, energetike, sociale in dolgotrajne oskrbe, mobilnosti, povezljivosti, digitalizacije in zdravja ter zdravstvene E-oskrbe in turizma. Bogovič je na konferenci napovedal tudi ustanovitev Evropskega foruma za Pametne Vasi, v okviru katerega se bo prešlo od besed k dejanjem in kjer se bodo združevale politike na vseh ravneh, od lokalne do evropske, pa tudi gospodarstvo.

Razprava v okviru mednarodne konference Pametne vasi je bila osredotočena na iskanje odgovora na vprašanje, kako bo Evropska komisija v praksi izpolnila zastavljene cilje, in sicer, da bodo podeželska območja postala privlačna, živahna in dinamična, s čimer bi se zmanjšala razvojna vrzel med urbanimi in ruralnimi območji.

Podeželje namreč ni pomembno le z vidika zagotavljanja hrane, ampak ustvarja tudi delovna mesta, turistične in ekosistemske storitve ter je hkrati del širšega družbenega odgovora na vprašanje podnebnih sprememb. Ruralna območja so tudi sestavni del evropskega načina življenja in identitete, saj tam prebiva kar tretjina prebivalstva EU.

Udeleženci konference so se strinjali, da se je treba za dosego ciljev problematike lotiti na vseh ravneh, tako na evropski kot tudi na lokalni in državni. Cilj je izboljšati dialog med urbanim in ruralnim prebivalstvom, slednjemu pa zagotoviti primerljivo kakovost življenja.

Popoldanski strokovni del konference na temo »Pametne vasi v EU in Sloveniji« je bil namenjen predstavitvam dobrih praks, ki ji že izvajajo ali razvijajo priznana slovenska, evropska ter globalna podjetja. Primere dobrih praks s področja digitalizacije v različnih gospodarskih in družbenih sektorjih so predstavili:

PAMETNO KMETIJSTVO: Silvia Cifre-Wibrow, generalni direktor, Bosch BASF Smart Farming: Kako precizno kmetijstvo podpira strategijo Od vil do vilic,
ENERGETIKA: Gregor Novak, soustanovitelj skupine SONCE in direktor družbe SunContract: SunContract energetska tržnica – tehnološka rešitev za podporo samooskrbnih in podnebno nevtralnih skupnosti,
PAMETNO KMETIJSTVO: Sergej Krajnc, direktor Termodron: Precizno kmetijstvo v praksi,
DOLGOTRAJNA OSKRBA: Melita Čopar, direktorica občinske uprave Občine Krško: Pametna srebrna vas Senovo ,
POVEZLJIVOST: Ralf Capito, direktor za zunanje zadeve pri Vantage Towers,
MOBILNOST: Gregor Mauko, direktor, Toyota v Sloveniji, in Marko Zevnik, ustanovitelj in direktor zavoda Sopotniki: Toyota GO, inovativna mobilnostna storitev za podeželje,
POVEZLJIVOST: Tony Jin, glavni predstavnik pri evropskih institucijah, Huawei: Povezovanje evropskih podeželskih območij skozi inovacije,
E-OSKRBA: Peter Pustatičnik, vodja področja za eZdravje in eOskrbo, Telekom Slovenije: E-oskrba za varno in kakovostno bivanje starejših in bolnikov na njihovem domu
TURIZEM: Kristina Ogorevc Račič, direktorica Centra za podjetništvo in turizem Krško: Okusi Posavja in Posavski gradovi,
LOKALNE AKCIJSKE SKUPINE (Lokalne akcijske skupine – LAS-i): Janja Jordan, predsednica LAS Posavje in višja svetovalka za EU sredstva, Občina Krško, SmartRural21.

* * *

Izjave govorcev

Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), Slovenija:

»Ponosen sem, da ima Vlada RS visoko na prioritetni lestvici Pametne vasi in razvoj podeželja, kot tudi, da je današnja konferenca uradni dogodek v koledarju predsedovanja Slovenije Svetu EU. Pametne vasi so nova razvojna strategija, ki povezuje evropsko nacionalno, regionalno in lokalno raven, različne sektorske politike ter aktivnosti ljudi na podeželskih območjih, katerim je koncept tudi namenjen. Veseli me danes skupno izraženo zavedanje, da so zgrajena komunalna, okoljska, izobraževalna, socialna in zdravstvena infrastruktura ter kakovostne širokopasovne povezave predpogoj za kakovostno življenje in ustvarjanje sodobnih delovnih mest tudi na podeželju. Gospodarstvo, ki razvija nove in nove rešitve na najrazličnejših področjih, bo s svojim ambicioznejšim vlaganjem v podeželska območja ključno za dokončen razvoj koncepta Pametnih vasi. Upravičeno pričakujemo finančno podporo tako z evropske kot nacionalne ravni, saj brez razvitega in poseljenega podeželja, ne bomo imeli zelene, digitalne in odporne Evrope, niti ne bomo ohranili evropskega načina življenja.«

Dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:

»Podeželsko območje je bilo do nedavnega samo območje kmetij in obdelanih kmetijskih površin, danes pa postaja vse bolj iskano območje za naselitev ljudi, ki iščejo kakovosten način življenja, ki ga razumejo kot mir, lepo naravo in okolje. Pametne vasi in njihova vloga pri naslavljanju izzivov podeželja so ena izmed ključnih prelomnic naslavljanja podeželskih območij. Gre za orodje, s katerim se spodbuja inovativni pristop razvoja in s katerim se tudi spodbuja predvsem mlade, da ostanejo na podeželju«.

Dubravka Šuica, podpredsednica Evropske komisije in evropska komisarka za demokracijo in demografijo:

»Z veseljem podpiram pobudo Pametne vasi in sem hvaležna za bogato razpravo z lokalnimi oblastmi in podjetji, ki naša podeželska območja naredijo bolj zelena, digitalna in odporna. Ta pobuda zelo dopolnjuje dolgoročno vizijo podeželja in Pakt za podeželje. Ta pakt nam pomaga, da skupaj delamo v korist naših podeželskih območij. Z inovacijami, tehnologijo in digitalnimi rešitvami lahko resnično naredimo naše vasi pametne in znatno izboljšamo kakovost življenja ljudi, ki v njih živijo. S tem bomo izpolnjevali tudi svojo kolektivno odgovornost, da ne bomo nikogar pustili za seboj, ne glede na to kje živijo.«

Miran Stanko, župan Občine Krško:

»Pridelava lastne hrane in kratke dobavne poti nam narekujejo skrb za lastno podeželje. Hkrati pa postajamo vse starejša družba in z njo prihajajo v ospredje potrebe starejših državljanov. Koncept pametnih vasi je možen odgovor na te izzive. Potrebno bo storiti še veliko korakov v smeri uresničitve te ideje. Pot do cilja je sestavljena iz veliko manjših korakov in eden izmed njih je prav gotovo tudi ta konferenca.«

Igor Zorčič, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije:

»Pandemija nam je med drugim prinesla zavedanje o potencialih življenja na podeželju in nas hkrati opomnila, da mora biti tudi podeželsko okolje, v enaki meri kot urbano, deležno pridobitev, ki jih ponujajo sodobna digitalna tehnologija in storitve, ter s tem podeželskemu prebivalstvu omogočeno enakovredno izobraževanje in delo na daljavo ter razvijanje inovativnih poslovnih praks.«

Qu Dongyu, generalni direktor Organizacije za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih (FAO):

»V sodelovanju z vsemi partnerji iz regionalnih, državnih in lokalnih oblasti, zasebnega sektorja, civilne družbe in akademskega sveta želi FAO promovirati Pametne Vasi z globalno pobudo “1000 digitalnih vasi”, ki združuje e-kmetijstvo, digitalne kmetijske storitve in digitalno preobrazbo podeželja.«

Apostolos Tzitzikostas, predsednik Evropskega odbora regij:

»V času pandemije so morali številni prebivalci evropskih vasi za potrebno medicinsko pomoč opraviti dolge, naporne poti, podjetja so bila izključena z digitalnih trgov, dijaki pa so zaradi počasnega interneta bili izpostavljeni tveganju, da bodo izostali od pouka. Zato je Evropski odbor regij pozval k jasnim ciljem za trajnostno okrevanje podeželja in k resnemu usklajevanju razpoložljivih naložbenih orodij, vključno z mehanizmom za okrevanje in odpornost, strukturnimi skladi, SKP. Pakt za podeželje in akcijski načrti, ki jih predlaga Komisija, gredo v pravo smer in Evropski parlament se – kot kaže ta pobuda – popolnoma zaveda te prednostne naloge. Regionalni in lokalni voditelji so pripravljeni na terenu sodelovati z nacionalnimi oblastmi, da bi odprli novo poglavje za podeželske skupnosti, kjer kohezija in inovacije postajata stebra za vključujoče okrevanje in odpornost.«

Mark Boris Andrijanič, minister brez resorja pristojen za digitalno preobrazbo, Vlada Republike Slovenije:

»Naloga naše nove vladne službe je jasna – v čim krajšem času moramo v sodelovanju z drugimi resorji uresničiti ključne ukrepe Strateškega sveta. Številni izmed njih se nanašajo na digitalizacijo in revitalizacijo podeželja. V času pandemije je postalo jasno, da je naše podeželje vir bogastva in priložnosti, predvsem za mlade. Vesel sem, da se zavedate pomena novih tehnologij za razvoj novih proizvodov in storitev, ki krepijo tržni položaj kmetov, živilsko predelovalnih industrije in gozdarstva. S temi rešitvami bo življenje in delo lažje in privlačnejše, še posebej za mlade generacije.«

Marijana Petir, poslanka v hrvaškem Saboru, predsednica odbora hrvaškega Sabora za kmetijstvo:

»Pametne vasi so zato, da zagotovijo enake možnosti za razvoj podjetij, spodbujajo samozaposlitev, nudijo socialne in negovalne storitve. Ta cilj bi lahko dosegli s tradicionalnimi in novimi omrežji in storitvami, okrepljenimi z digitalnimi telekomunikacijskimi tehnologijami, inovacijami in boljšo uporabo znanja. Pametne vasi skrbijo za vse generacije in njihove potrebe, zato lahko rečemo, da nimajo alternative. Kaj pa lahko naredimo, da bi naše vasi postale pametne, ko smo priča neugodnim procesom, ki so se v zadnjih nekaj desetletjih odvijali na podeželski Evropi in ko kljub velikim vloženim finančnim sredstvom ne dosegamo želenih rezultatov? Menim, da potrebujemo premik pri načrtovanju in načrtovanju, tako da načrtujemo orodja in ukrepe skupne kmetijske politike, kohezijske in drugih politik in programov EU skupaj z vaščani. Najbolje vedo, kakšno družbeno, komunalno in javno infrastrukturo potrebujejo za življenje na podeželju, pod kakšnimi pogoji lahko pridelajo hrano in se ukvarjajo s kmetijstvom ali kakšno drugo gospodarsko dejavnostjo, da bo ta donosna in trajnostna. Zato bi moral ta proces iti od spodaj navzgor, da bi zaznali vse posebnosti in potrebe vsakega posameznega podeželskega območja, politike EU pa bi morali pregledati z vidika podeželja, da bi ugotovili njihov vpliv na delovna mesta, gospodarsko rast in trajnostni razvoj na podeželju. območja. Infrastruktura je najbolj nujna potreba podeželja – od prometa do digitalnega. Nekatere vasi še nimajo vode in kanalizacije, njihove pošte so zaprte, banke so daleč, zdravniki specialisti se nahajajo v velikih mestih, javni prevoz pa ne obstaja. Če resnici ne pogledamo v obraz in takoj začnemo ukrepati, ne samo, da v vasi ne bomo privabili novih prebivalcev, ampak bomo te obstoječe tudi izgubili. Tako jaz kot moji vaščani, ki smo končali fakultete in šole, smo se vrnili v našo vas in vsak dan potujemo v službo v druga večja mesta. Živimo približno 60 kilometrov od Zagreba. Naša prednostna naloga je obnoviti cesto, po kateri se vozimo, ker v njo ni bilo vlaganih zadnjih 25 let, vendar evropski in nacionalni odločevalci takšne možnosti niso predvideli. Imam vtis, da odločevalci sploh ne razumejo, da medtem ko živimo na podeželju, ohranjamo podeželje, ohranjamo biotsko raznovrstnost, ohranjamo dediščino in pridelujemo hrano … Naša vloga je nenadomestljiva in tega ne more prevzeti nihče drug. Zato se kot vaščani želimo vključiti v oblikovanje projektov, ki so za nas pomembni in bodo dodali vrednost našemu življenju na podeželju.«

Zvone Černač, minister brez resorja, pristojen za razvoj in EU kohezijsko politiko:

»Tudi ob podpori EU sredstev se je kvaliteta življenja v zadnjih letih na podeželju bistveno izboljšala. Ne smejo pa vasi postati spalna ali turistična naselja, zato je podpora kmetijstvu in uvajanje novih tehnologij v tej dejavnosti izjemno pomembna.«

Janez Cigler-Kralj, minister za delo, družino in socialne zadeve:

»Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve pod mojim vodstvom poleg že zagotovljenih 59 milijonov evrov v okviru Načrta za okrevanje in odpornost ter 93 milijonov evrov okviru sklada REACT-EU načrtuje še 36 milijonov evrov iz integrale za investicije v DSO v prihodnjem letu. V okviru javne mreže smo prijaviteljem na razpis za koncesije letos na področju institucionalnega varstva že podelili 1.285 dodatnih postelj v DSO, do konca leta 2022 jih bomo dodali še 1.100 po vsej Sloveniji. Celostna skrb za starejše ostaja ena mojih ključnih prioritet.«

Elsi Katainen, poslanka Evropskega parlamenta, Finska:

»Digitalizacija je ena od glavnih prednostnih nalog v okviru naslednje generacije programov financiranja (Next Generation EU). Podeželska območja bodo od tega imela veliko koristi, na primer s širokopasovno povezljivostjo. Upoštevati je treba pristop od spodaj navzgor in najti ravnovesje med tremi vidiki trajnosti. Ko sem delala kot poročevalka Parlamenta za prehodno obdobje SKP 2021–2022, je bilo zame čimprejšnje črpanje sredstev iz sklada za kmetijstvo ključna prednostna naloga.«

Goran Šoster, direktor Prleške razvojne agencije:

»Koncept Pametne vasi je prišel ob pravem času. Podeželje želimo ohraniti vitalno, zato moramo vanj ujeti valove tehnološke revolucije na tak način, da se v njih ne utopi. Odnose med ljudmi moramo danes vzpostavljati na nov način, ne zgolj preko vzvodov kapitala. Za to potrebujemo pametne ljudi in predvsem pametno politiko.«

Violeta Bulc, nekdanja komisarka Evropske komisije za promet:

»Vasi so navdihujoča razsežnost raznolikosti in bogastva Evrope. So njena kulturna in naravna dediščina, zaledje hrane za mesta in simbol zdravega življenja. “Pametne vasi” so njihova vizija trajnostno vzdržnega razvoja.«

Lambert van Nistelriooj, nekdanji poslanec Evropskega parlamenta (od leta 2004 do 2019):

»Prepričan sem, da lahko Evropska unija obravnava lokalne skupnosti na bolj neposreden način. Demografski premiki v Uniji, družbeni in gospodarski razvoj, okoljski izzivi in vse večja vključenost zahtevajo večjo vlogo vasi v Evropski uniji. Med nizozemskim predsedovanjem leta 2016 sem delal na Amsterdamskem paktu. Mesta so leta delala in lobirala za uradno priznanje resne urbane agende. Korak za korakom so prepričali Evropski svet, Komisijo in Parlament. Vloga mest v Uniji je poudarjena v Paktu, partnerstvu za evropsko podporo. S Francem Bogovičem sva razpravljala o nujnosti neposrednega priznanja vasi. Koncept Pametnih vasi smo začeli v pogajanjih o regionalnih skladih za obdobje 2021–2027. Tako SKP (zlasti 2. steber) kot tudi regionalni razvojni skladi lahko dajo zagon vasem, ki so usmerjena v prihodnost in si prizadevajo biti v ospredju. Izmenjava izkušenj »od spodaj navzgor« in izgradnja omrežij so pomembni pri doseganju nove ravni vpliva in uspešnosti vasi. Smo na pragu večje vloge vasi v institucijah EU. Ta cilj je mogoče doseči le z močnim sodelovanjem vasi, ki so v ospredju številnih politik in programov EU. Bistvenega pomena je, da slovensko predsedstvo podpira koncept Pametnih vasi. Od predstavnikov iz vseh koncev Evrope je odvisno, kakšen bo položaj vasi. Na lokalni ravni čutim močno zavezanost vasi Esbeek, ki je del moje domače občine Hilvarenbeek. Esbeek se veseli nadaljnje integracije in izmenjave. To pa je mogoče doseči le s skupno zavezo z drugimi lokalnimi skupnostmi in vasmi iz vseh držav članic EU. Doseči moramo celovito obravnavano celostne agende Pametnih vasi. Programi EU za obdobje 2021–2027 dajejo vasem izhodišče. Z veseljem sodelujem na vaši konferenci in vam bom pomagal pri naslednjih korakih.«

Silvia Cifre Wibrow, so-direktorica Bosch BASF Smart Farming (BBSF) GmbH:

»Naša velika želja je narediti kmetijstvo bolj produktivno, priročno in trajnostno, hkrati pa zmanjšati njegov vpliv na okolje. Vabilo k sodelovanju na tem pomembnem dogodku in priložnost predstavitvi naše edinstvene rešitve pametnega škropljenja nam je v čast in privilegij. Prepričani smo, da lahko s svojim zagonom, znanjem in preizkušeno tehnologijo aktivno pomagamo EU pri doseganju ključnih ciljev njene strategije Od vil do vilic do leta 2030.«

Gregor Novak, direktor in solastnik Suncontract:

»SunContract energetska tržnica podpira povsem nov poslovni model, ki končnim porabnikom omogoča neposredno koriščenje skupnostnega obnovljivega vira in povezovanje s proizvajalci elektrike, kar zagotavlja večjo dostopnost energetike za posameznike. Zato je tudi odlična tehnološka rešitev za ustvarjanje samooskrbnih in podnebno nevtralnih skupnosti. Odlična primera, da le-ta deluje, sta vas Zavrate, kjer preko skupnostne samooskrbe vključene na SunContract platformo, zagotavljamo zeleno elektriko za vse vaščane, ter sončna elektrarna na Zdravstvenem domu Radeče, ki bo omogočila skupnostno samooskrbo za samo mestno jedro Radeč.«

Ralf Capito, Direktor za zunanje zadeve pri Vantage Towers:

»Evropa ima vsa potrebna orodja za povezovanje podeželja in omogočanje vedno več Pametnih vasi. Souporaba infrastrukture, odprava regulativnih ovir za sprostitev zasebnih naložb in sklad za okrevanje bodo bistveni za dosego cilja EU do leta 2030: pokritost vseh poseljenih območij s 5G. V Vantage Towers smo pripravljeni podpreti prizadevanja EU in njenih držav članic za opolnomočenje podeželskih območij in pomagati pri premostitvi digitalnega razkoraka.«

Sergej Krajnc, direktor Termodron, sodobne tehnologije, d. o. o.:

»Precizno kmetijstvo predstavlja pomemben del pametnih vasi in doprinos k varovanju okolja. Kot takšno zahteva različne oblike spodbud za vpeljavo v prakso, zato pozdravljamo prizadevanje Evropske unije za razvoj ruralnih območij in pametnih vasi. «

Melita Čopar, direktorica občinske uprave Občine Krško:

»Postajamo dolgoživa družba. Lokalne skupnosti smo pred novim izzivom, kako zagotoviti kvaliteto bivanja v svojem okolju za vse starostne skupine, predvsem skupine, ki so v jeseni življenja. Zagotavljati bo potrebno spekter storitev in infrastrukture, prilagojene njihovemu načinu življenja.«

Gregor Mauko, komercialni direktor pri Toyota Adria, d. o. o.:

»V duhu trajnosti ne gre za to, katera vozila – hibridi, električna ali vozila na vodik – bodo v prihodnosti služila mobilnosti, pravo vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, je, KAKO se bodo ljudi prevažali. Bomo lastniki vozil, jih bomo najemali, uporabljali javni prevoz, ali bo šlo za kombinacijo različnih možnosti? Kdo bo ponudnik storitev mobilnosti, kdo jih bo standardiziral: vlada, občine, zasebni ali javni sektor? Nenadoma avtomobilska industrija ni več osamljeni otok. Naši konkurenti niso zgolj druge avtomobilske znamke, na področju mobilnosti so se pojavili novi igralci, ki jih moramo sprejeti v igro. To so podjetja informacijske tehnologije, tradicionalni kupci, katerih navade so se spremenile in se bodo spreminjale tudi v prihodnje. Ljudje si ne želijo več biti lastniki avtomobilov, temveč jih želijo uporabljati le v kombinaciji z drugimi vrstami prevoza. Kar naenkrat so naše stranke in partnerji mesta in občine. In imamo en skupen cilj: izboljšati življenje državljanov. Naš odgovor na tovrstne družbene spremembe in spremenjene potrebe ljudi so nove storitve pod novo blagovno znamko – KINTO. Evropa je že na poti in čas je, da začnemo s pozitivnimi spremembami tudi v Sloveniji. Začeli bomo s pilotnim projektom v občini Kočevje, s katerim želimo v Sloveniji preiti od besed k dejanjem in si prizadevati za boljšo mobilnost za vse.«

Marko Zevnik, Zavod Sopotniki

»Zavod Sopotniki je nastal kot odgovor na pereč problem mobilnosti starejših oseb, ki živijo na podeželju. Gre za primer “bottom-up” rešitve, kjer so se ustanovitelji samoiniciatiIvno povezali, vzpostavili solidarnostni model delovanja z vključevanjem prostovoljstva, starejšim omogočili dostop do osnovnih storitev, kot so zdravniška oskrba, trgovine, banke, pošte ipd. Da se lahko storitev izvaja dnevno na visokem kakovostnem nivoju v 16 slovenskih občinah za prek 3200 starejših uporabnikov, zavod uporablja lastno razvito informacijsko infrastrukturo. Osnovno storitev prevozov v zavodu širijo z dodatnimi nadgradnjami, kot so npr. kuponi za ugodnosti za starejše, ki starostnikom pri izbranih partnerskih podjetjih omogočajo popuste na blago in storitve in akcija “S prevozom do 1000 želja”, ki jo zavod izvaja ob podpori Toyote Adria in starejšim izpolnjuje posebne želje – popelje jih npr. na obisk k prijatelju na drugi konec države, na ogled muzeja čipk, jaslic ali pa na sproščen potep po Logarski dolini. S takšnimi nadgradnjami starostnikom omogočajo še kakovostnejše življenje.

V sklopu konference “Pametne vasi za zeleno, digitalno in odporno Evropo” se je Zavod Sopotniki predstavil kot partner podjetja Toyota Adria, d. o. o., in razvijalec platforme Toyota GO, platforme za prevoze na zahtevo, ki je prikrojena za podeželska področja.«

Tony Jin, Huawei, glavni predstavnik v Evropi in evropskih institucijah:

»V središču iniciative Pametne vasi so idealne oblike sodelovanja; vrednote, ki jih imamo tudi v družbi Huawei. V samem jedru našega projekta so tehnološko znanje in izkušnje, na osnovi katerih ponujamo konkretne rešitve in s tem podeželskim skupnostim omogočamo hitrejšo, cenejšo in zanesljivejšo povezljivost in zagotavljamo dostop do istih standardov izobraževanja, zdravstvenega varstva, prometne infrastrukture in gospodarske priložnosti, kot jih imajo tisti, ki živijo v urbanih območjih z boljšim financiranjem.«

Peter Pustatičnik, vodja področja za eZdravje in eOskrbo, Telekom Slovenije, d. d.:

»V Telekomu Slovenije aktivno razvijamo rešitve prihodnosti. S pomočjo sodobnih tehnologij ustvarjamo okolje in storitve, ki zagotavljajo bolj kakovostno bivanje, skupaj s partnerji pa razvijamo mednarodno prepoznavne storitve oskrbe in zdravja na daljavo. Te uporabnikom omogočajo daljše in varnejše bivanje na domu in hitro pomoč, ko jo potrebujejo, s čimer razbremenjujejo sistem zdravstvenega in socialnega varstva. Na ta način lahko vsi, ki potrebujejo tovrstno podporo, brez skrbi samostojno bivajo v domačem okolju in so še naprej aktivni, kar posledično prispeva k dobremu psihofizičnemu počutju. Oskrbovancem je 24 ur na dan in vse dni v letu zagotovljena takojšnja nujna pomoč, ko jo potrebujejo,« je povedal Peter Pustatičnik, vodja eZdravja in eOskrbe v Telekomu Slovenije.«

Kristina Ogorevc Račič, direktorica Centra za podjetništvo in turizem Krško, Okusi Posavja in Posavski gradovi:

»Turizem se razvija tam, kjer pametni ljudje dobro sodelujejo in imajo pogoje za razvoj. V Posavju smo v zadnjem desetletju pokazali moč, ki jo imamo na področju povezovanja v javnem, zasebnem in nevladnem sektorju na področju turizma. Posavje postaja ena najmočnejših regij na področju gastronomije z Okusi Posavja, kulturne dediščine z Gradovi Posavja in termalnega turizma v Sloveniji gradovi.«

Janja Jordan, Predsednica LAS Posavje in višja svetovalka za EU sredstva na Občini Krško:

»Lokalne akcijske skupine smo na temo Pametnih vasi izvedle kar nekaj projektov. Ti so se nanašali na zelo različna področja, od samooskrbe, kmetijstva, turizma, mobilnosti, dolgotrajne oskrbe, medgeneracijskega povezovanja, usmerjenega izobraževanja, katerim skupni cilj je bil trajnostno naravnane vasi na slovenskem podeželju, ki bodo ustrezale zahtevam hitrih demografskih sprememb.

V času izvajanja različnih projektov pristopa od spodaj navzgor, katerega izvajamo lokalne akcijske skupine smo večkrat dobili vprašanje, kaj sploh je pametna vas? In če strnemo pomen, lahko pametno vas v enem stavku opišemo kot zmožnost, da koristimo vire s katerimi zagotovimo dobrine, ki zadovoljijo naše potrebe, ne da bi pri tem ogrožali prihajajočo generacijo. Osnovni namen projektov pa je seveda, vzpostavitev novih poslovnih modelov oz. pametnih rešitev, niti niso samo digitalizacija, pač pa tiste, ki izboljšujejo kakovost življenja in s pomočjo katerih bomo lahko ohranili slovensko podeželje, da ostane ali postane vitalno, razvito, poseljeno.«