Na odboru REGI potrjeno Mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo

Koprivnica, Bruselj – 16. junij 2021 – Franc Bogovič, evropski poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu (SLS/EPP), je kot poročevalec v senci sodeloval pri pripravi Mnenja Odbora REGI o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Uredbe (EU), št. 347/2013 (COM(2020)0824 – C9-0417/2020 – 2020/0360(COD)) (v nadaljevanju TEN-E Uredba). Skupaj s poročevalcem Botos Vlad-Mariusom in ostalimi so-poročevalci v senci, je usklajeval besedilo kompromisnih predlogov za spremembo teksta, konec lanskega leta predlaganega s strani Evropske komisije.

 

Z revizijo uredbe o TEN-E se bo zagotovilo, da bo strategija za razvoj energetske infrastrukture prilagojena novim okoljskim in družbenim zahtevam politike Evropske unije in Evropskemu zelenemu dogovoru. Hkrati se bo prispevalo tudi k uresničevanju ciljev, določenih v Pariškem sporazumu.

 

Glavne prilagoditve strategije energetske infrastrukture, ki so potrebne zaradi zelenega dogovora in s katerimi se bodo znatno povečale proizvodnja in poraba energije iz obnovljivih virov ter zelena mobilnost, bodo močno vplivale na posamezne regije in na trg energije, vendar bo močna povezava s kohezijskimi politikami ter nacionalnimi in regionalnimi razvojnimi strategijami zagotovila uspešno in koristno preobrazbo na gospodarski, socialni in individualni ravni.

 

Z zagotovitvijo sinergij med vseevropsko energetsko infrastrukturo ter regionalnimi in nacionalnimi razvojnimi načrti in strategijami, strategijo za razvoj električne mobilnosti in drugimi razvojnimi projekti na tem področju bo uredba o TEN-E prispevala k ogljični nevtralnosti, gospodarski rasti, konkurenčnosti in socialnemu razvoju s povečanjem prispevka kohezijskih politik.

 

Bogovičeva izjava glede TEN-E Uredbe je podana v nadaljevanju: 

 

“EU se je odločila biti vodilna v boju proti podnebnim spremembam s ciljem, da do leta 2030 doseže najmanj 55-odstotno neto zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990 in do leta 2050 postane podnebno nevtralna. Tako imenovana TEN-E uredba predstavlja pomemben del nove evropske okoljske in kohezijske politike, saj bo bistveno vplivala na razvoj in transformacijo posameznih regij v EU v okviru zelene prenove.

 

Dejstvo je, da obstaja potreba, da energetski sektor ozeleni, kar je mogoče tudi s tehničnimi rešitvami, ki jih že imamo na voljo. Ob tem je treba poskrbeti zlasti, da se v vseh državah članicah EU ohrani ustrezna tehnološka nevtralnost, ne da bi se ob tem določene regije puščalo ob strani. Z vidika odbora REGI je bilo nujno, da smo v besedilo uredbe ter celotno energetsko prenovo zato vključili zlasti tudi oddaljene, gorske in odmaknjene regije ter otoke, ki morajo imeti v procesu prehoda enake možnosti kot ostali.

 

Delo, usklajevanje in priprava mnenja je bilo naporno, zlasti zaradi obstoječih ideoloških razlik med različnimi političnimi skupinami, vendar nam je na koncu uspelo pripraviti kompromisno besedilo. Gre za zelo pomembno poročilo, s katerim želimo nadaljevati s projekti, ki bodo še naprej povezovali tudi čezmejne energetske projekte, poskrbeli za hitrejše umeščanje v prostor, itd.

 

Osrednji del uredbe ostajajo zeleni (brezogljični) viri energije, pri čemer pa je ključno, da smo zlasti na podlagi mojih predlogov za spremembe uspeli ohraniti tudi tehnološko nevtralno obravnavo in predvsem upoštevanje različnih začetnih stanj v posameznih državah članicah, ki ne bodo vse imele istih možnosti za prehod v brezogljično družbo. Osebno namreč verjamem, da bi zaradi morebitnega pomanjkanje energije, energetske odvisnosti in možnih ozkih grl zaradi neenakomerne energetske infrastrukture v nasprotnem primeru lahko prišlo do oviranega gospodarskega in socialnega razvoja, ki bi lahko vplival tudi na nadaljnji neskladen in neenakomeren razvoj držav članic in določenih regij Evropske unije.

 

Zato smo v poročilu poudarili zlasti, da je pri načrtovanju glavnih koridorjev in energetske infrastrukture v Evropski uniji izjemnega pomena, da se vsem regijam zagotovi dostop do energije, pri čemer mora strategija energetske varnosti upoštevati sedanje stanje, pa tudi razvojne načrte in programe, ki bi lahko vodili v povečanje povpraševanja.

 

V poročilu smo izpostavili še, da so tudi plinska omrežja lahko uporabljena za prenos kasneje zelenega vodika, zato popolno prenehanje investiranja v že obstoječe plinske projekte ne bi bilo smotrno. Prav tako je bilo na podlagi moje intervencije vključeno tudi dejstvo, da zgolj brezogljični energetski viri in tehnologija ne bodo vedno zadostni, zato se morajo v energetsko prenovo vključiti tudi nizko ogljični viri energije in tehnologija, kot je nuklearna, ipd.”