Namera Komisije za zmanjšanje rabe pesticidov dobra, a brez ustreznih orodij za kmete 

Bruselj, 23. junij 2022 – Evropska komisija je včeraj predstavila dva osrednja zakonodajna predloga, ki izhajata iz strategije »Od vil do vilic«, predlog uredbe o obnovi narave in predlog nove uredbe o trajnostni rabi pesticidov, ki nadomešča trenutno veljavno direktivo o trajnostni rabi pesticidov. Komisija predlaga zavezujoče zmanjšanje uporabe in tveganja kemičnih pesticidov za 50 % do leta 2030 in ukrepe za preprečevanje propada ekosistemov in izgube biotske raznovrstnosti – obnova mokrišč, rek, gozdov, travišč, morskih ekosistemov, itn. Na predstavitev predlogov se je odzval tudi evropski poslanec in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič (SLS/EPP), njegova celotna izjava se nahaja v nadaljevanju.

Franc Bogovič (SLS/EPP):

»Vojni v Ukrajini , ki je že povzročila pomanjkanje hrane v nekaterih delih sveta in velike podražitve hrane ter številnim pozivom iz vrst kmetijskih deležnikov navkljub, je Komisija predlagala osrednji del zakonodaje, ki je bila najavljena v strategiji EU »Od vil do vilic«, in sicer predlog pravil o obnovi narave in predlog nove uredbe o trajnostni rabi pesticidov. Kljub temu, da se s cilji in z usmeritvijo strategije oz. omenjenih zakonodajnih predlogov v splošnem strinjam in podpiram krepitev trajnosti evropske kmetijske proizvodnje, ocenjujem, da grožnja največje prehranske krize, ki je posledica vojne v Ukrajini, ni najbolj primeren čas za sprejemanje zakonodaje, ki lahko ima za posledico občutno zmanjšanje proizvodnje hrane v Evropi. Zlasti problematično je tudi, da Komisija ni predstavila študije, ki bi pokazala vpliv predlagane zakonodaje na količino in ceno v Evropi pridelane hrane, posledice za evropske kmete, itd. Obstoji tudi nevarnost, da bomo prav zaradi novo predlagane zakonodaje v prihodnosti v Evropo morali uvažati hrano, pri pridelavi katere ne bodo upoštevani enaki standardi pridelave, kot so v veljavi v EU.

Vsekakor se strinjam, da so koraki v smeri bolje nadzorovane in ciljne uporabe kemičnih pesticidov potrebni, vendar lahko določeni ukrepi brez preudarnega premisleka le poglobijo težave naše domače proizvodnje hrane in vodijo v rast uvoza. Kar pa nikakor ni v interesu niti naših kmetov niti potrošnikov. To še posebej velja v trenutnih razmerah naraščajočih cen energentov in večkratnega povečanja cen gnojil, zaradi česar kmetje enostavno pridelujejo manj oz. celo obupujejo in opuščajo proizvodnjo. 

Poleg tega kmetje potrebujejo ustrezen nabor orodij za zagotavljanje naše prehranske varnosti in pridelave zdrave hrane, kar po mojem mnenju omenjena zakonodaja ne naslavlja dovolj ustrezno. Zgolj osredotočanje na strožja pravila ne bo rešilo temeljnih težav, saj prepoved različnih kemičnih pesticidov, brez zadostnih in učinkovitih alternativ, ni učinkovita in vodi v še večje opuščanje kmetijske proizvodnje in zmanjšano pridelavo hrane. 

V kolikor Komisija misli resno z varovanjem biodiverzitete, ob hkratni skrbi za proizvodnjo hrane in ohranitvi kmetijske proizvodnje v EU, bi morala kvečjemu predlagati regulativni okvir za nove genomske tehnike, ki dejansko predstavljajo alternativo za zmanjšanje rabe kemičnih pesticidov ob hkratni ohranitvi ali celo povečanju proizvodnje hrane. A na to bomo očitno čakali še nekaj let. 

V politični skupini EPP bomo predlagano zakonodajo vsekakor podrobno preučili in se bolj kot na cilje, ki so sicer všečni, osredotočili na konkretne in oprijemljive politične poti, orodja in sredstva za doseganje resnične okoljske koristi in pomoči kmetom pri zelenem prehodu.«