Franc Bogovič

Franc Bogovič se je rodil 2. februarja 1963 na Senovem pri Krškem v kmečko družino. Leta 1984 je diplomiral iz agronomije na Višji agronomski šoli na Univerzi v Mariboru. Kot kmetijski pospeševalec in vodja kooperacije je bil zaposlen v podjetju Agrokombinat Krško, zatem je ustanovil in vodil družinsko podjetje, ki ga je uspešno vodil osem let. Leta 1986 je postal predsednik Krajevne skupnosti Koprivnica, od leta 1998 do leta 2011 pa je bil štirikrat zapored (leta 1998, 2002, 2006 in 2010) izvoljen za župana Občine Krško. Kot krški župan je odigral posebno vlogo v urejanju odnosov tako s strani države kot lokalne skupnosti do Nuklearne elektrarne Krško ter vzpostavitve trajnega odlagališča jedrskih odpadkov. Od leta 2004 je bil kot župan tudi podpredsednik Združenja evropskih občin z jedrskim objektom GMF (Group of European municipalities with nuclear facilities). Dvakrat zapored je bil izvoljen za poslanca Državnega zbora RS (v petem in šestem mandatu DZ RS, v letih 2008 in 2011). V času 10. Vlade RS od 10. 2. 2012 do 25. 2. 2013 je bil minister za kmetijstvo in okolje.

V Evropski parlament je bil prvič izvoljen leta 2014 na listi SLS in NSi, leta 2019 pa je bil ponovno izvoljen, tokrat na listi SLS in SDS. V prvem mandatu evropskega poslanca je njegovo delo najbolj zaznamovala njegova iniciativa za Pametne vasi ter projekt Zavezništvo za mlade.

V sedanjem drugem mandatu poslanca v Evropskem parlamentu se Bogovič osredotoča na kmetijstvo in prehransko varnost, pri čemer ima v ospredju omilitev predlagane EU uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev, zagotavljanje konkurenčnosti evropske in slovenske industrije, gospodarstva, ter energetike, pri čemer je kot poročevalec Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (ITRE) pripravil Poročilo o Malih modularnih reaktorjih (Small Modular Reactors – SMR) ter se zavzema strateško energetsko neodvisnost EU z nadaljnjim vlaganjem v jedrsko energijo. Kot poročevalec Odbora za regionalni razvoj (REGI) k predlogu Uredbe o kritičnih surovinah je pripravil tudi Mnenje k predlogu uredbe s poudarkom, da mora EU začeti  delovati bolj strateško, usklajeno in globalno, da zagotovi in izboljša dostop do kritičnih in  strateških surovin za Evropo, brez česar digitalni in zeleni prehod v EU ne bo deloval.

V Evropskem parlamentu je član Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI), nadomestni član Odbora za regionalni razvoj (REGI), Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (ITRE) in Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU, podpredsednik Delegacije za odnose s Srbijo, nadomestni član Delegacije za odnose s Kitajsko, deluje pa tudi v medskupini Pametne vasi za podeželske skupnosti (Intergroup Smart Villages for Rural Communities) za razvoj gorskih, odmaknjenih in redko poseljenih območij.

Od leta 2009 do leta 2013 je bil podpredsednik Slovenske ljudske stranke (SLS), kasneje je med leti 2013 in 2014 vodil stranko kot predsednik. Funkcijo podpredsednika SLS je ponovno prevzel leta 2018. V politiko je vstopil kot mladenič v času slovenske pomladi in bil poleg pri ustanavljanju prve ustanovljene slovenske demokratične politične po drugi svetovni vojni Slovenske kmečke zveze (12. maja 1988), ki se je kasneje preimenovala v SLS.

Govori slovensko, angleško in srbo-hrvaško. V prostem času se najraje posveča družinskemu nasadu jablan na svoji kmetiji. Je poročen in oče treh otrok, hčere in dveh sinov, ter dedek štirim vnukom.