O priložnostih kmetijstva v krožnem gospodarstvu v oddaji »Smo dobri gospodarji?« na TV Vaš kanal

Ljubljana, 24. februar 2017 – V oddaji »Smo dobri gospodarji?« televizije Vaš kanal so predvajali prispevek o omizju »Priložnosti dolenjskega, belokranjskega in posavskega kmetijstva v krožnem gospodarstvu«. Omizje, tretje v sklopu tematskih pogovorov v organizaciji evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP), je potekalo v petek, 3. februarja 2017, v prostorih Šolskega centra Grm Novo mesto.

 

V prispevku so govorci z omizja povzeli bistvo koncepta krožnega gospodarjenja, ki je iskanje rešitev za svet, kjer porabimo več, kot nam Zemlja lahko ponuja. Zato moramo nujno pričeti varčevati in racionalno ravnati z viri tudi v kmetijstvu.

 

Mag. Ladeja Godina Košir iz platforme Circular Change (Krožna sprememba) je povedala, da se v Sloveniji premalo zavedamo pomena t. i. nič-kilometrov od proizvajalca do krožnika in sezonskosti prehranjevanja: »Če pogledamo, kaj nam proizvajalci v Sloveniji na področju kmetijstva, govedoreje, sadjarstva in tudi ribogojništva ponujajo, bi lahko svoje jedilnike zelo kakovostno sestavili. Morda bi kdaj plačali kakšen evro več, vendar bi ta ostal v našem sistemu, s tem pa bi posredno vplivali tudi na zdravje ljudi.«

 

Dr. Jože Podgoršek, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, je izpostavil dejstvo, da v Sloveniji nizkocenovna proizvodnja hrane ni preprosta in zato veliko izdelkov še vedno izdelujemo po tradicionalnih postopkih: »Če uporabljamo lokalno hrano, je dejstvo da bo ta pripeljana iz našega okolja. Ta hrana je boljše vrednosti, ima na primer več vitaminov. Vemo, da pri solati štejejo ure po tem, ko jo odrežemo.«

 

Evropski poslanec Franc Bogovič je usmeril pogled k naslednji finančni perspektivi EU, kjer se bomo morali osredotočiti na področja kratkih trgovskih verig in razmerij v njih ter na varovanje pridelkov proti klimatskim spremembam in anomalijam cen na trgu. Poudaril je, da Slovenija ne more staviti na množično proizvodnjo, lahko pa na kakovost pridelane hrane. Priložnost za to vidi tudi v nišni proizvodnji na ekoloških kmetijah, vinogradništvu, sirarstvu in podobnem.

 

Takšen primer dobre prakse je predstavil Jože Kastelic z Ekološke kmetije Kastelic, ki se je pred dvema desetletjema z mlečne kmetije preusmeril v ekološko pridelavo jabolk. Dohodek na kmetiji so podvojili, skrbijo pa tudi za prihodnost, saj bo gospodarjenje na kmetiji po zaključenem študiju prepustil sinu.

 

Problematike se z drugega zornega kota letujejo v krškem komunalnem podjetju Kostak. Direktor sektorja komunale Jože Leskovar je spregovoril o osveščanju prebivalstva o tem, da kupujejo toliko, kot porabijo, saj je velik del bioloških odpadkov stran vržene hrane. V njihovem podjetju takšne odpadke vrnejo nazaj v naravo;  po prisilnem kompostiranju so njihovim uporabnikom na voljo brezplačno za gnojenje okrasnih rastlin in zelenjave v vrtovih.

 

Kot zadnji je direktor Krajinskega parka Kolpa Boris Grabrijan predstavil osnovno vodilo tega belokranjskega parka; iz obstoječih virov vedno nekaj narediti ali izdelati: »Naš izziv je bila volna, kjer smo ljudem dokazali, da se da iz nekega nevrednega stranskega proizvoda narediti kvalitetne izdelke, ki bistveno izboljšajo finančno situacijo in predstavljajo znaten delež prihodkov na kmetiji«.

 

Prispevek v oddaji »Smo dobri gospodarji?« televizije Vaš kanal: