Ob prehodu v trajnostna evropska mesta ne smemo pozabiti na trajnostno podeželje

Danes sem sodeloval na odlični konferenci Univerze v Mastrichtu, na temo Prehoda v trajnostna evropska mesta: Zakonodaja in perspektiva upravljanja (‘Transitioning towards sustainable European cities: a law and governance perspective’).

 

V svojem osrednjem govoru sem poudaril, da nas je zadnja covid kriza veliko naučila. Zlasti je Evropejcem odprla oči v smislu, da se da veliko stvari, sestankov in dogodkov ter nenazadnje tudi storitev (izobraževanje) izpeljati v virtualni obliki, ter dodatno tudi, da poleg pametnih mest nikakor ne smemo pozabiti tudi na pametne vasi in podeželje. V Evropi namreč večina prebivalstva še vedno živi v urbanih središčih, vendar je situacija po svetu v tem pogledu še slabša in ta trend je treba spremeniti. Zelo dober primer pametnega mesta je sicer Smart City na Dunaju, projekt začet v letu 2013, pri katerem se je investiralo tako v pametne zgradbe (zgradbe, ki optimizirajo svoje potrebe po energiji); pametno omrežje )pot do inteligentnega električnega omrežja); pametne uporabnike (uporabniško usmerjena tehnologija) in Pametne IKT (medsebojno povezane raziskave s pomočjo informacijske in komunikacijske tehnologije). Prišlo je tudi do investicij v javno infrastrukturo, urbano agendo za mesto, tranzicijo v energiji, transportu, itd.

 

Zakaj ob vsem tem ne smemo pozabiti tudi na pametne vasi? Zato, ker se slednje še posebej soočajo z demografskimi izzivi in selitvami v urbana središča, z digitalnimi manjki (nepokritost s široko pasovnimi povezavami, pomanjkanje digitalnih rešitev in pomanjkanje digitalnih znanj), nizkim dohodkom, omejenim dostopom do storitev, podnebnimi spremembami, ki so še posebej opazne prav na podeželju in vplivom covid-19. Rešitve na podeželju je treba iskati tako v okviru pametnega kmetijstva, pametne mobilnosti, možnosti za gospodarski razvoj, energetski učinkovitosti, turizmu, socialnemu vidiku, zdravju in okoljskih rešitvah.

 

 

     

 

Dejstvo je, da sploh v zadnjem času tudi Evropska komisija zelo podpira razvoj podeželskih območij in bo ravno v tem mesecu objavila tudi dolgoročno vizijo podeželja (Long term vision of rural areas) ter da je ravno za ta namen na voljo tudi precej sredstev v okviru različnih evropskih skladov ter kohezijske politike.

 

Poudaril sem še, da bo za tranzicijo in prehod v bolj odporno in vzdržno ureditev treba imeti jasen in določen cilj ter vizijo ter da bomo morali biti v prihodnje bolj hitri in fleksibilni pri uvajanju sprememb, kot smo bili v preteklosti, saj preobrazbo potrebujemo v najkrajšem možnem času. Te teme so sicer tako politično kot v javnosti težke, saj že trenutno opažamo velika trenja tako med samimi evropskimi institucijami kot tudi znotraj samih institucij. Ampak preobrazba se bo morala zgoditi in naša naloga je, da poskrbimo, da do preobrazbe ne bo prihajalo samo v mestih, pač pa tudi na podeželju.

 

Franc Bogovič

evropski poslanec (SLS/EPP)