Ljubljana, 22. maj 2015 ? Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je sinoči gostil okroglo mizo z naslovom Srbija na poti v EU. Ugledni govorci so spregovorili o prihodnosti širitvenega procesa EU, pripravah Srbije na vstop v Evropsko unijo, vpeljavi reform v Srbiji, pozitivnih in negativnih straneh pristopnega postopka ter članstva v EU. Živahni debati je sledila še ena, ki pa so jo vodila vprašanja iz občinstva. Govorci so se strinjali, da Srbijo čaka še nekaj ovir, a je najpomembneje, da začne pogajanja, še naprej vlaga sredstva v izboljšanje razmer v Srbiji. To bo pomagalo družbi, predvsem pa bo mladim dalo priložnost, da svojo prihodnost gradijo v Srbiji.
***
Video okrogle mize: https://bogovic.eu/v-zivo-srbija-na-poti-v-eu-serbia-on-the-way-to-eu/
***
Evropski poslanec (SLS/EPP) Franc Bogovič je v uvodu povedal, da ga zelo veseli in mu je v čast gostiti ta dogodek, saj Srbija sodi v EU, njihov pristopni proces pa je hkrati doseganje miru v Evropi. Evropska unija, ustanovljena po II. svetovni vojni, ima danes več kot 500 milijonov prebivalcev. ?Prepričan sem, da je čas, da se ta proces nadaljuje z zahodnim Balkanom, ki ima malo manj kot 20 milijonov prebivalcev. Prepričan sem, da je Srbija na pravi poti,? je dejal Bogovič in izrazil upanje, da bo tudi okrogla miza prispevala delček v mozaik njihove poti. Po njegovem mnenju je vpeljava reform na praktični in lokalni ravni zelo pomembna ? spremenila bo družbo. Sprejeti morajo veliko zakonodaje, čaka jih veliko dela, predvsem z ljudmi, ki so ključnega pomena v postopku pridružitve k EU. Bogovič verjame, da je položaj v Srbiji podoben tistemu, v katerem je bila v pristopnem procesu v EU Slovenija. Kot nekdanji župan Občine Krško je poudaril pomen vpeljave različnih ukrepov za ljudi, in ne le za Bruselj: ?Ko ljudje vidijo, da se vlaga v okoljsko infrastrukturo, ceste, vaško in mestno infrastrukturo, vidijo oprijemljive rezultate, ki jih razumejo.? Za državo je po Bogovičevih besedah vsekakor blagodejno, ko postane članica EU, vendar namen ne sme biti dostop do predpristopne pomoči, sicer se lahko zgodi, kar se je v Grčiji. Seveda se pristop ?splača?, saj številke za Slovenijo kažejo, da smo s predpristopno pomočjo med 2003 in 2006, celotno pomočjo iz finančne perspektive 2007?2013, strukturnimi in kohezijskimi skladi vse skupaj dobili šestkrat več sredstev, odkar smo leta 2007 postali država članica EU, v primerjavi s prej?. Bogovič verjame, da bi morala Srbija dobiti več sredstev predpristopne pomoči za investicije v okoljsko infrastrukturo itd., da bo integracija hitrejša in bodo ljudje začutili, kaj pomeni EU. ?Nikoli ne pozabite na podeželje ali na ljudi,? je zaključil.
Evropski poslanec (CDU/EPP) in poročevalec za Srbijo v Evropskem parlamentu David McAllister je dejal, da vidi jasno evropsko perspektivo za vseh šest držav v postopku pridružitve, zato se bo širitev EU nadaljevala. Širitev je po njegovih besedah gonilna sila za pomembne reforme: ?Od začetka Evropske unije širitev predstavlja uspeh in prinaša stabilnost ter mir. Reforme so blagodejne ne le za kandidatke, ampak tudi za članice,? je dejal McAllister, ki tudi meni, da nekateri zadržani pogledi na širitev EU izhajajo iz dejstva, da kandidatke še nekaj časa ne bodo pripravljene na vstop. Glede na pričakovanja, da bodo v EU vstopile v trenutni perspektivi 2014?2019, jim morajo države članice pomagati. Naštel je preprosta pravila za vstop: ?Država lahko vstopi v EU, če je v Evropi, deli naše vrednote in izpolnjuje vse pogoje. Pogoji morajo biti izpolnjeni v praksi. Niti kandidatkam niti članicam ne pomaga, če se obrnemo proč od problemov. Državam moramo povedati, kaj delajo prav in kaj še morajo narediti. EU je pripravljena pomagati, vendar mora glavne korake narediti kandidatka. Menim, da je srbski vlak na pravih tirih za vstop v EU.? Dodal je, da kriza v Ukrajini spreminja pogled EU na širitev vstran od pristopa ?ena velikost za vse?. McAllister je še izpostavil, da bo morala Srbija v prihodnosti premagati še nekatere ovire in poskrbeti za mnoge stvari, npr. neodvisno sodstvo, svoboda medijev, privatizacija in izboljšave v administraciji. V zvezi z odnosom med Beogradom in Prištino je dejal: ?EU ne more pričakovati, da bo Srbija priznala Kosovo, pričakuje pa, da se bodo odnosi še naprej normalizirali.?
Ministrica brez listnice, pristojna za evropske integracije v Vladi Republike Srbije, in koordinatorka za predpristopno pomoč Jadranka Joksimović pričakuje, da bo Srbija sicer s težavo prilagodila in vpeljala vse zahtevane reforme do leta 2018 ter da bo Srbija leta 2020 postala članica EU. Vsekakor pa so prijatelji, kot sta Slovenija in poročevalec Evropskega parlamenta za Srbijo David McAllister, dobrodošla pomoč. Strinjala se je, da je širitev EU ena najboljših in najučinkovitejših politik EU. Srbija je po njenem mnenju glede vstopa v EU zelo resna in želi postati tvorna članica EU. Reforma srbske družbe in kot posledica pogajanj ter reform tudi vedno bližje članstvo v EU, je po njenih besedah ?dodana vrednost. Zato smo evro-realisti. Želimo biti uspešna in sodobna država.? Jadranka Joksimović je pojasnila, da je za kandidatke lahko dejansko težko porabiti sredstva predpristopne pomoči. Če državi to uspeva, po njeni oceni zelo dobro deluje, saj uspeh zahteva določeno stopnjo sposobnosti administracije, upravljanja s financami, itd. Komentirala je tudi Kosovo in povedala, da so s Prištino vzpostavili političen dialog, ki pa je težak: ?Za ta dialog smo zavzeti in se trudimo najti najboljše rešitve. Menim pa, da naši odnosi niso tako napeti, kot so nekateri drugi na zahodnem Balkanu.?
Po mnenju direktorice Pisarne za evropske integracije Republike Srbije Ksenije Milenković je pravi namen vstopa v EU sestavljen iz preprostih elementov: ?Življenjski pogoji, zaposlitev, socialna varnost, torej težave, ki so skupne ljudem in politikom tako v državah kandidatkah kot tudi članicah. To želijo ljudje videti ? izboljšanje svojih življenj zaradi integracije. Več kot 60 % srbskih državljanov podpira gospodarske reforme, ki jih izvaja vlada. Nimajo jih za samoumevne, razumejo, da bodo izboljšale njihova življenja.? Ksenija Milenković ocenjuje, da je eden največjih strahov, ?da bomo z vstopom v EU izgubili svojo narodno in kulturno identiteto, da se bo izgubil naš jezik, da bo izgubljena naša suverenost, da se bomo morali vsemu odpovedati. Moram reči, da ne glede na to, koliko je ta strah utemeljen, je to mit, na katerem bo treba trdo delati, da ga razbijemo. Vendar ne bi delovala v nasprotju s pravim namenom vstopa v EU.? Poudarila je, da so nekateri nameni za vstop morda videti sebični, vendar to drži tudi za nekatere razloge proti širitvi.
Nekdanji veleposlanik Republike Slovenije v Republiki Srbiji Franc But je spregovoril o omenjenem strahu pred izgubo kulturne identitete in slovenskega pogleda na isto vprašanje med postopkom vstopa v EU. Glede na uspeh Slovenije in njen status ?pristopnega vzora?, je zagotovil, da ?nismo izgubili svoje identitete, nismo prodali svoje zemlje. Ohranili smo običaje in celo pridobili možnost pravne zaščite nekaterih tradicionalnih izdelkov. To je danes priložnost za del naše družbe. Verjamem, da lahko Srbiji in tudi regiji pomagamo s kakšno od teh izkušenj.? Opisal je dvome, ki so se pojavljali v času njegovega delovanja na položaju pristopnega pogajalca Slovenije za vstop v EU, in kako so danes nekateri od teh dvomljivcev največji zagovorniki širitve. Po njegovem mnenju mora Srbija veliko pozornosti nameniti svoji stabilnosti in čimprej začeti pogajanja.
Predsednik Združenja menedžerjev Srbije, SAM, Milan Petrović se je osredotočil na vstop Srbije v EU z gospodarskega vidika. Verjame, da bo pridružitev Srbije k EU dobra za srbsko gospodarstvo. To je po njegovih besedah podprto tudi s številkami, tako da gospodarsko ni dvoma, da mora Srbija integracijo izpeljati, kakor hitro jo lahko. Kot je poudaril, pa obstaja pa še drug namen ? v soočanju s trenutnimi socialnimi in gospodarskimi težavami se skriva velik izziv: mladi. Mladi želijo vlagati v svojo prihodnost, ob tem pa se morajo odločiti, ali bodo ostali v Srbiji, ali odšli v tujino. Za izboljšanje kakovosti svojih življenj potrebujejo službe. Petrović verjame, da je ?bolj transparentno poslovno okolje nujno, da bodo lahko mladi v Srbiji ne le preživeli, ampak zaživeli?.
Veleposlanik Republike Srbije v Republiki Sloveniji Aleksandar Radovanović je v uvodnem pozdravu pred začetkom okrogle mize dejal, da ga veseli, da sta si Srbija in Slovenija tako blizu. To in pogovori s slovenskimi institucijami jim daje upanje, da bo Srbija in širša regija s slovensko pomočjo našla svojo pot v EU.
Evropski parlament
Evropska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
Evroparl TV
