Omizje ?Planica združuje? o izzivih povezovanja narave, turizma in lokalnih skupnosti

Planica, 26. februar 2016 – Na pobudo evropskih poslancev dr. Igorja Šoltesa (skupina Zelenih/ESZ) in Franca Bogoviča (skupina Evropske ljudske stranke/SLS) je danes v novem Nordijskem centru Planica na obrobju Triglavskega narodnega parka potekalo omizje Planica združuje. Ključno vprašanje omizja je bilo, zakaj ne bi narava, turizem, lokalna skupnost in šport delovali na isti frekvenci? Pogosto se zdi, da sta prav povezovanje in skupen nastop različnih deležnikov tista, ki predstavljata največji izziv pri odkrivanju in koriščenju vseh potencialov, ki jih ponuja okolje. Zato je dogodek skupaj z zanimivimi gosti predstavil izzive in priložnosti povezovanja turizma, naravovarstva in lokalnega okolja ter prikazal primere dobrih praks tako iz širše regije kot tudi iz drugih koncev Slovenije.

 

Uvodoma je zbrane pozdravil vodja Nordijskega centra Planica Jure Žerjav, nato pa sta zbrane nagovorila še gostitelja omizja, evropska poslanca dr. Igor Šoltes in Franc Bogovič.

 

Franc Bogovič (skupina EPP/SLS) je uvodoma dejal: ?Čestitam za izpeljano naložbo Nordijskega centra Planica, ki si jo Planica, ta naš biser, nedvomno zasluži.? Ob predstavitvi ključnih ciljev in priložnosti, ki jih podaja tudi slovenskim Alpam nova Strategija EU za alpsko makroregijo, ki je bila lansirala nedavno prav v Sloveniji na Brdu pri Kranju, je po njegovem prepričanju treba še bolj natančno določiti gorska območja, vzpostaviti posebni EU sklad za gorska območja v novi finančni perspektivi po letu 2020 in še intenzivneje usklajevati politike v gorskih področji. Največkrat se pri gorskih območjih po njegovih besedah daje v ospredje delovna mesta, varovanje okolja, vodne vire, podnebne spremembe, transport ter tudi informacijsko tehnologijo, da se lahko deluje uspešno v goratih območjih. ?Zavezani smo k varovanju naravne in kulturne dediščine, hkrati pa moramo mladim omogočiti prihodnost v gorskih območjih. Danes smo tu zato, da prikažemo, da je je s sodelovanjem in voljo – to možno,? je povedal Bogovič.

 

Dr. Igor Šoltes (skupina Zelenih/ESZ) je poudaril: ?Povezovanje ljudi, športa, turizma in lokalnih skupnosti je ključno za ustvarjanje dodane vrednosti in novih delovnih mest. Če smo tudi s pomočjo evropskih sredstev dobili tak biser kot je novi Nordijski center Planica, je pomembno, da ta zaživi v vsem svojem sijaju, za kar pa potrebujemo sodelovanje in povezovanje vseh akterjev.? Dr. Šoltes je v nadaljevanju izpostavil, da ?Slovenija ne gre vedno po poti, ki bi si jo želeli, pogosto oviro žal predstavlja tudi slovenska zakonodaja.? Dodal je, da je treba spodbujati predvsem športni turizem, kolesarstvo, pohodne poti v zavarovanih območjih in ruralni turizem: ?Veliko sredstev za to nameni tudi Evropska unija, v letu 2015 je bilo za sofinanciranje turizma namenjenih 9 milijona evrov, kar ni zanemarljivo. Ravno taka srečanja, kot je današnje, so priložnost za oblikovanje idej in za krepitev prizadevanj za čim bolj učinkovito črpanje evropskih sredstev.?

 

 

?Planica je, upam si reči, identiteta slovenskega naroda, je svoj nagovor začel direktor Zavoda za šport RS Planica Jelko Gros, in predstavil 80 letno zgodovino Planice in tudi vso pot od po njegovem ?tragičnega? konca, ko se je podrla skalnica. ?Planice, kot jo imamo danes, ne bi bilo, če ne bi imeli evropskih sredstev?, je dejal Gros in povedal, da je bila nova skakalnica izziv in referenca tudi za slovenska gradbena podjetja. Poudaril je tudi, da je Planica poleg športnikom namenjena tudi vsem državljanom kot kraj dobrega počutja, prav tako pa je tudi prireditveni prostor, saj samo s športom Planica ne preživi.

 

Nekdanji svetovni prvak v smučarskih skokih dr. Franci Petek je poudaril vlogo, ki jo Slovenija ima že od nekdaj pri razvoju skakalnega športa po celem svetu: ?Lahko smo ponosni na to, da smo Slovenci skozi celotno zgodovino tega športa diktirali in narekovali tempo njegovega razvoja. Tu se je prvič skočilo prek 100 metrov in tudi prek 200 metrov. Pomembno je, da kulturo smučarskih skokov gojimo tudi naprej, saj gre za nekaj, kar je lahko tudi glavni simbol Slovenije v svetu.?

 

Martin Šolar, direktor WWF Adria in nekdanji direktor Triglavskega narodnega parka, je predstavil primer modela razvoja blagovne znamke Triglavskega narodnega parka: ?Gre za blagovno  znamko, ki je prepoznavna tako v Sloveniji kot tudi širše po Evropi in svetu, včasih v tujini še bolj kot doma. Park obišče letno med 2 do 2,5 milijonov obiskovalcev.? Pri tem je dodal: ?Varovanje narave in turizma gresta skupaj, v kolikor turizem v parkih upravljamo na pravi način.?

 

Direktorica Mlekarne Planika Anka Lipušček Miklavič je zbranim predstavila model vzpostavitve mlečne verige v Posočju in slovenskih Alpah ter proces uveljavitve blagovne znamke Tolminc. Na primeru organiziranosti Mlekarne Planika je ponazorila, da brez tesnega, dolgoročnega in vzajemnega povezovanja in sodelovanja z lokalno skupnostjo in pretežno kmeti, mlekarji, ki večinoma delajo na odročnih krajih, na planinah, tako v dobrih kot slabih časih, ne bi šlo.

 

Jerneja Lampret, generalna komisarka Sekcije RS za EXPO Milano 2015, je predstavila slovensko zgodbo na EXPO Milano 2015 ter poudarila: ?Če se bomo tako uspešno povezovali, še bolj kot se zdaj, je pomembno, da se znamo tudi dobro predstaviti, predvsem v tujini. Slovenija je majhna, zato je potrebno povabiti tujce. Projekt EXPO je bil primer, kako z dobrim povezovanjem pridemo do dobrih rezultatov. Pomembno je, da imamo pred očmi vedno skupen cilj.?

 

Teo Hrvoje Oršanič, direktor Javnega zavoda Kozjanski park,  je predstavil pozitivne izkušnje in dobre prakse Praznika Kozjanskega jabolka in blagovne znamke Sožitje-Kozjanski park. ?Gre za eno najstarejših zavarovanih območij v naši državi, imamo razvite številne dobre parkovne prakse in smo hot spot glede biotske raznovrstnosti,? je dejal Oršanič.

 

Janko Humar, direktor LTO Bovec in Majda Odar, vodja Informacijsko izobraževalne službe Javnega zavoda Triglavski narodni park, sta predstavila razvojni načrt biosfernega območja Julijske Alpe kot trajnostne turistične destinacije. Vizija je, da se Julijske Alpe uvrstijo med top 10 evropskih alpskih destinacij. ?Samo povezovanje vseh deležnikov nam bo omogočilo, da se bomo prebili na tisto mesto, kamor si želimo,? sta dodala.

 

Omizje se je zaključilo s pobudo Nordijskemu centru, da postane središče povezovanja ljudi, narave, športa, turizma in kulture z lokalno skupnostjo, čezmejnimi regijami in lokalnimi ponudniki tradicionalnih izdelkov.