Predlog poslanca Bogoviča za podaljšanje roka ugovora proti delegiranemu aktu za teran žal brez zadostne podpore

Bruselj, 11. julij 2017 – Odbor Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) žal ni podprl predloga evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) za zadržanje Delegirane uredbe Komisije o spremembi Uredbe (ES) št. 607/2009  glede sort vinske trte in njihovih sopomenk, ki se lahko uporabijo na etiketah vina (primer Teran). Klub temu, da je predlog poslanca Bogoviča prvotno dobil tesno večinsko podporo koordinatorjev političnih skupin in bil zato uvrščen na dnevni red današnje seje odbora AGRI, predlog ni dobil večinske podpore.

 

Predlog za dvomesečno podaljšanje roka za ugovor proti delegiranemu aktu za dodelitev omejene izjeme Hrvaški pri uporabi imena Teran na današnji seji odbora AGRI je bila zadnja formalna možnost, ki jo ima Evropski parlament za podaljšanje roka za ugovor proti delegiranemu aktu, in ki jo je izkoristil Bogovič, čeprav dosedanje izkušnje kažejo, da je doseganje soglasja za tak ugovor proti sprejetemu aktu Evropske komisije praktično »misija nemogoče«.

 

»Še posebno v bilateralnih zadevah kot je bila ta, se poslanci v Evropskem parlamentu neradi opredeljujejo do spora med državama oz. v tem primeru sledijo mnenju komisije. Zato je doseganje večine tako na odboru, kot pozneje na plenarnem zasedanju zelo oteženo,« pojasnjuje Bogovič.

 

»Bojim se, da je bila bitka za Teran večinoma izgubljena že mnogo prej, poleti 2014, ko je Hrvaška vložila svojo zahtevo za izjemo pri njegovi uporabi in se Slovenija ni odzivala na vabila na pogovore v organizaciji Evropske komisije.  Slednja je gordijski vozel presekala z neobičajnim postopkom v obliki sprejetja delegiranega akta,« zgodovino spora opisuje Bogovič.

 

Še vedno sicer ocenjuje, da komisija ni ravnala prav s podelitvijo izjeme za hrvaški Teran, zato nam sedaj kot zadnje sredstvo ostaja zgolj še tožba pred Evropskim sodiščem. Ob tem opominja, da bo treba na sodišču predvsem dokazati, da Teran ni samostojna vinska sorta, kot je sedaj uspela uveljaviti Hrvaška stran, temveč gre samo za ena od številnih različic sorte Refošk, kar so dokazale tudi mnoge genetske raziskave.

 

Je pa Bogovič ob tem vse kolege na odboru AGRI kot tudi Evropsko komisijo jasno opozoril, da so geografske zaščite zelo pomemben element kmetijske politike in se morajo spoštovati, ko so enkrat sprejete! Precedens Evropske komisije z delegiranim aktom pri Teranu ima zato lahko nepredvidljive negativne posledice v primeru tovrstnih zaščit v prihodnje.

 

Predlog poslanca Bogoviča je dobil 5 glasov podpore iz vrst poslancev EPP, medtem ko so bili poslanci ostalih poslanskih skupin navkljub številnim obljubam o podpori v veliki večini vzdržani (7) oz. so predlogu nasprotovali (26).

 

 

Obrazložitev evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) na Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) glede njegovega predloga za podaljšanje roka za ugovor Evropskega parlamenta k delegirani uredbi Evropske komisije glede vina »Teran« (Velja govorjena beseda – govor poslanca na odboru je bil v angleščini):

 

Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani predstavniki Komisije,

 

v Evropski uniji je “Teran” zaščitena označba porekla za vino, ki se tradicionalno proizvaja iz sorte grozdja refošk (refosco) v vinorodnem okolišu Kras. Prvič je bil zaščiten še v času Jugoslavije leta 1970. To zaščito smo potrdili z osamosvojitvijo Slovenije in novo zakonodajo leta 1997. V skladu z zakonodajo EU je “Teran” od 17. februarja 2006 zaščiten in registriran kot zaščitena označba porekla (ZOP) za kakovostno slovensko vino, proizvedeno v kraškem vinorodnem okolišu. Gre za specifično vino s specifično manjšo proizvodnjo. Pri 88 % pridelovalcih terana to vino predstavlja več kot polovico njihove proizvodnje. Širitev zaradi naravnih pogojev ni možna.    

 

Katerakoli država članica ali tretja država, ki želi na ozemlju EU označiti svoje vino z imenom sorte vinske trte, ki vsebuje zaščiteno označbo porekla, mora zahtevati izjemo v skladu z zgoraj navedenimi predpisi; taka zahteva se lahko vloži:

 

– v postopku zaščite zadevne označbe porekla v primeru novih označb porekla (pogajanja o odobritvi izjeme, ki dovoljujejo uporabo imena sorte vinske trte za označevanje vin) ali

– v pristopnih pogajanjih ali ob sklenitvi sporazuma s tretjo državo v primeru že zaščitenih označb porekla na ozemlju EU.

Pred pristopom k EU (pred 1. julijem 2013) Hrvaška ni zahtevala, da se na seznam izjem dodaja ime sorte vinske trte “Teran”, kot je to storila v primeru nekaterih drugih imen sort vinske trte (npr. Alicante Bouschet, Borgonja, Frankovka, za katere so bile odobrene izjeme, ter tudi Montepulciano in Portugizac, za katere izjeme niso bile odobrene), niti ni bila predmet tega pristopnega sporazuma.

 

Nato pa se je zgodilo nekaj nenavadnega. Kot je razvidno iz delegiranega akta, je Evropska komisija naredila precedenčno potezo in obljubila Hrvaški, da bo odprla to temo po njihovem vstopu v EU. Ko pa Slovenija ni želela obupati nad svojo zaščiteno vrsto vino, je Evropska komisija sprejela delegirano regulacijo, ki je v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013.

 

S sprejetjem delegirane uredbe na podlagi zgoraj navedenih določb Uredbe (EU) št. 1308/2013 je Komisija zaščiteno označbo porekla odobrila uporabo imena sorte vinske trte, ki je enakozvočeno z zaščiteno označbo porekla za vino, in to kljub nasprotovanju države članice, ki je imetnica take zaščitene označbe porekla. S tem je Komisija znatno posegla v obstoječo zaščiteno označbo porekla za vino in z določbo člena 2 delegirane uredbe hkrati tudi legalizirala obstoječo nezakonito prakso označevanja proizvodov in s tem kršitev zakonodaje EU.

 

Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani predstavniki Evropske komisije,

 

odpiramo Pandorino skrinjico na področju registracije zaščitene označbe porekla, kar je ključno za skupno evropsko kmetijsko politiko. Kot mi je znano, je Komisija prvič predlagala delegiran akt na tem področju, kar bo imelo dolgoročno pogubne posledice za slovenske pridelovalce vina. 

 

Moji dragi prijatelji Madžari, že jutri smo lahko na primer tukaj soočeni z delegiranim aktom z nekaj izjemami za zaščiteno označbo porekla vina »Tokaj«. Mogoče bo enkrat v prihodnosti neka država članica na plan prišla z idejo, da je italijansko vino Barolo, ki je prav tako zaščiteno in je tipično za italijansko regijo Piemont, v bistvu njihova vinska sorta in da želijo ime Barolo zato uporabljati kot ime na steklenicah in ga prodajati. 

 

Zaradi tega želim, spoštovani kolegi, pridobiti vsaj nekaj časa za ta delegiran akt, saj sem prepričan, da je sprejemanje delegiranega akta o Teranu lahko pomemben precedens za vse nadaljnje primere dodeljevanja izjem pri geografskih označbah. V imenu slovenskih pridelovalcev vina »Teran« vas prosim, da glasujete za predlog za podaljšanje roka za ugovor Evropskega parlamenta k delegirani uredbi Komisije glede vina »Teran« za 2 meseca.