Prehod v nizkoogljično družbo zahteva podvojitev proizvodnje električne energije, ki mora biti na voljo ob vsakem vremenu, cenovno dostopna ljudem in gospodarstvu ter z minimalnimi izpusti toplogrednih plinov

Na javni razpravi Načrt za podnebno nevtralno in energetsko suvereno Slovenijo so se zvrstili pozivi k takojšnjemu ukrepanju

Ljubljana, 27. januar 2024 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je sodeloval na javnem posvetu: Načrt za podnebno nevtralno in energetsko suvereno Slovenijo, s prispevkom z naslovom: »Sprememba miselnosti v EU institucijah in med državami članicami glede prihodnosti jedrske energije«. Posvet se je včeraj v organizaciji Državnega sveta RS in Gospodarske zbornice Slovenije odvijal v dvorani Državnega sveta RS.

V dvorani Državnega sveta RS se je v soorganizaciji Komisije Državnega Slovenije sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance in Gospodarske zbornice Slovenije odvila navedena javna razprava z zavedanjem, da se bodo potrebe slovenskih odjemalcev po električni energiji do leta 2050 najverjetneje vsaj podvojile, hkrati pa moramo zasledovati cilje razogljičenja, nasloviti načine, ki bodo Sloveniji omogočili doseči elektroenergetsko uvozno neodvisnost in podnebno nevtralnost do leta 2035. S tem v mislih je po mnenju sodelujočih treba pristopiti k posodobitvi nacionalnega energetsko-podnebnega načrta (NEPN) in v čim krajšem možnem času sprejeti odločitve glede izgradnje drugega bloka jedrske elektrarne.

Poslanec Evropskega parlamenta Franc Bogovič (SLS/EPP) je poudaril, da prehod v nizkoogljično družbo zahteva podvojitev proizvodnje električne energije, ki mora biti na voljo ob vsakem vremenu, cenovno dostopna ljudem in gospodarstvu ter z minimalnimi izpusti toplogrednih plinov. »Jedrska energija, v kombinaciji z obnovljivimi viri, je del mešanice energetskih virov, ki jo podpirajo institucije EU in številne države, ki se odločajo za podaljšanje obratovanja obstoječih in gradnjo novih jedrskih elektrarn. Slovenke in Slovenci se naj še letos, na referendumu, skupaj z evropskimi volitvami, odločijo glede gradnje JEK 2, vlada in investitorji pa prevzamejo odgovornost za uspešno izpeljavo projekta,« je pozval.

Bogovič je predstavil svoje principe, ki jih upošteva pri energetiki:

Država mora zagotoviti energetsko varnost.
V energetiki verjamem v pravilo IN/IN ne ALI/ALI – vsa kombinacija nizkogljičnih vriov energije, brez izključevanj enega izmed njih.
Princip tehnološke nevtralnosti.
Države morajo izkoristiti svoje naravne danosti in upoštevati lastne geografske in naravne omejitve glede na razpoložljive naravne vire: voda, veter, sonce.
Države morajo odgovorno sestaviti svojo mešanico energetskih virov, ne more jim tega diktirati Bruselj.
Leta 2002/2003 sem prvič spoznal zablode nemškega energetskega sistema zaradi strahu pred jedrskimi nesrečami (Černobil, Fukušima), tedanji megalomanski zasuk Nemčije v zeleno ideologijo pri energetiki, sprejeli so napačne prognoze, uporabljali premog in ruski plin, širili solarno in vetrno energijo, in se ob vojni v Ukrajini znašli v popolni energetski krizi, ko ni bilo več dotoka ruskega plina.

Ključni izzivi prehoda EU v nizkoogljično družbo so po prepričanju Bogoviča naslednji:

Povečanje potreb po električni energiji do leta 2050 za 80 – 100 %.
Težave s pomanjkanjem daljnovodov in infrastrukture.
Povečanje proizvodnje iz obnovljivih virov energije (sončna, vetrna – ambicija povečanja za 5 – 6 krat je vprašljiva).
Vodna energija – ni možnosti bistvenega povečanja.
Pomanjkanje kritičnih surovin v EU (potreba zlasti pri OVE).
Počasno umeščanje v prostor in velika poraba prostora.
Neprepričljiva vodikova strategija.
Težave pri razogljičenju ogrevanja in industrijskih procesov.%
Stabilnost oskrbe in energetska suverenost EU in posameznih držav članice EU.
Konkurenčna cena energentov v EU.

Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič je v uvodnem nagovoru izpostavil, da mora biti skupni cilj prizadevanj energetske stroke, gospodarstva in odločevalcev »ob upoštevanju smernic zelenega prehoda in hkratnem zavedanju, da se bodo potrebe po električni energiji tudi zaradi digitalizacije, novih tehnologij in prehoda na brezogljično mobilnost še povečale – zagotovitev čim višje stopnje energetske samozadostnosti Slovenije oziroma zadostna količina trajnostne, zanesljive in cenovno dostopne energije za državljanke in državljane ter za podjetja. Tudi energetsko zahtevna podjetja. Slednjemu moramo nameniti posebno pozornost, da preprečimo, da bi se dekarbonizacija prevesila v deindustrializacijo Slovenije na eni in v energetsko revščino na drugi strani«. Spomnil je, da mora po mnenju mnogih strokovnjakov vzdržna energetska strategija temeljiti na mešanici dostopnih energetskih virov ob upoštevanju lokalnih pogojev ter da je v 14 od 27 držav članic EU jedrska energija nizkoogljična alternativa fosilnim gorivom in poleg obnovljivih virov pomembna sestavina energetske mešanice. Med temi državami je tudi Slovenija. »Kot je pri vsaki zahtevni temi in tudi današnja je taka, je treba na široko odpreti vrata razpravi, soočiti mnenja, prisluhniti stroki in tudi pomislekom – nato pa se mora slej ko prej javni diskurz prevesiti v izvedljive, odgovorne in realne politične odločitve,« je sklenil in dodal, da bi bilo morda primerno referendum o izgradnji JEK 2 in elektrarn z malimi modularnimi jedrskimi reaktorji izvesti z letošnjimi junijskimi volitvami v Evropski parlament.

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka je poudaril, da Slovenija sledi ciljem, ki jih predvideva evropski zeleni dogovor, in sicer doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050, vendar pa je način, kako bomo te cilje dosegli, naša odločitev. »Sam zastopam gospodarstvo, ki ne beži od te odgovornosti. Slovenska podjetja, predvsem energetsko intenzivna, ki so že danes v samem svetovnem vrhu po trajnostnih kriterijih poslovanja, imajo na tem področju ambiciozne načrte. Za uresničitev pa bodo potrebovala tudi pomoč države. Pred nami so priložnosti za razvoj novih tehnologij, ki bodo omogočile krožno gospodarstvo, zajem ogljika in s tem spodbudile energetsko varčnost. Vendar je pogoj, da tem podjetjem zagotovimo konkurenčne pogoje poslovanja, kamor sodi tudi zanesljiva in cenovno vzdržna dobava električne energije,« je dodal. Izpostavil je pomen energetske suverenosti, zaradi česar je treba spodbujati razvoj obnovljivih virov energije, hkrati pa se ne sme zanemariti prednosti, ki jih Slovenija že ima na področju hidroenergije in jedrske energije. Slovenija naj ubere svojo pot, ki bo zanjo najbolj ustrezna.

»Smo pred velikimi energetskimi izzivi. Globalno. V primeru Slovenije pa je po mojem mnenju ključno vprašanje doseganja energetske suverenosti,« je dejal predsednik Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance in glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. »Dejstvo je, da se bomo morali odreči fosilnim gorivom zaradi vpliva na podnebje in zaradi geopolitičnih razmer. Zato se moramo že danes odločiti – pozor, ne razmišljati, ampak odločiti – kako bomo elektriko pridobivali. Ker kakršnakoli bo odločitev, govorimo o investicijah v infrastrukturo, ki zahtevajo leta,« je dodal.

Državni sekretar za projekt JEK2 Danijel Levičar je predstavil vladne aktivnosti v podporo jedrskemu programu in projektu JEK2. Osnovna statistika kaže, da v EU 100 jedrskih reaktorjev proizvede eno četrtino električne energije. Po vsem svetu skupno deluje 412 jedrskih reaktorjev, 58 jih je trenutno v izgradnji. Spomnil je, da se je odnos do jedrske energije spremenil, med drugim je COP 28 sprejel Deklaracijo za potrojitev jedrskih kapacitet ter da je Slovenija članica Evropske jedrske alianse. Izzive vidi v financiranju, dobavnih verigah, ki jih je treba ponovno vzpostaviti, ter v ljudeh in znanju. Slovenija je jedrska država, je dejal in dodal, da je JEK2 strateški projekt z izjemno visoko prioriteto. Poudaril je, da jedrska energije potrebuje močno podporo države in vseh vlad, ki bodo udeležene v času priprave in izgradnje ter da gre za medgeneracijski in vseslovenski strateški projekt, katerega cilj je dolgoročna in stabilna oskrba z nizkoogljično in vsem dostopno električno energijo. »JEK2 ni dejstvo, ampak izbira – države, investitorja, državljanov in lokalnega okolja,« je bil jasen in dodal, da je ravno slednje izjemno pomembno, kajti »v Sloveniji projekti ne padajo zaradi pomanjkanja denarja. Padajo zaradi nepodpore ljudi, lokalnih okolij«.

Danijel Crnčec iz Konzorcija za posodobitev NEPN je povedal, da mora Slovenija do konca junija letošnjega leta Evropski komisiji predložiti posodobljeni zadnji priglašeni NEPN. Pri posodobitvi strokovnih podlag in energetskih bilanc se ustrezno upoštevajo relevantni krovni in sektorski strateški in operativni dokumenti, ki jih je Slovenija sprejela, ustrezno pa se upoštevajo tudi sprejete odločitve in cilji, bodisi na ravni Slovenije bodisi na ravni EU, med drugim odločitev Slovenije o izstopu iz premoga najkasneje leta 2033, odločitev na ravni EU o znižanju izpustov toplogrednih plinov do 2030 za vsaj -55 % do 2030 ter odločitve, do katerih je prišlo v okviru sprejetja energetskega in podnebnega zakonodajnega okvira EU (zakonodajni paket »Pripravljeni na 55« & REPowerEU).

Po besedah Staneta Meršeta je cilj posodobitve NEPN podpora energetsko nevtralni in suvereni Sloveniji. Pri tem je posebna pozornost namenjena energetski in snovni učinkovitosti, prehodu na domače OVE in nizkoogljične vire, krepitvi zmogljivosti, povezovanja, sodelovanja, raziskav in inovacij ter zanesljivosti in konkurenčnosti oskrbe z energijo. Velik izziv je zato diverzifikacija virov, tehnologij in lokacij (OVE, JE, nizkoogljični viri), pri čemer NEPN podpira nadaljnje izkoriščanje jedrske energije, treba pa je čim prej zagotoviti pogoje za odločitev glede JEK2. Med izzivi je navedel tudi shranjevanje energije, pri čemer so prva prioriteta črpalne elektrarne, slediti pa je treba razvoju tudi pri baterijah, vodikovih tehnologijah in toploti. »Zavedati se moramo, da je do leta 2050 samo 26 let – kar delamo danes, bo imelo pozitivne in negativne učinke tudi v letu 2050 – ne priklepajmo uporabnikov na neučinkovite in ogljične rešitve« je opozoril Merše.

Dr. Jože P. Damijan z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je predstavil Strategijo razvoja elektroenergetskega sistema Slovenije do leta 2050, katere cilji so razogljičenje in biodiverziteta, energetska neodvisnost (uvozna neodvisnost), delež OVE v končni rabi energije, ekonomska upravičenost, zagotavljanje zanesljive in stabilne oskrbe z EE ter zagotavljanje konkurenčnih cen EE. V povezavi s sončno energijo je izpostavil problem neusklajenosti med proizvodnjo in uporabo tako na dnevni kot na sezonski ravni, pri čemer so rešitve tega problema izredno drage. Upoštevati je treba tudi, da se bo z energetskim prestrukturiranjem povečalo povpraševanje industrije po EE vsaj za 3-krat. Izpostavil je problem paradoksa razogljičenja proizvodnje električne energije z OVE, saj povečevanje deleža OVE ne znižuje bistveno emisij CO2 zaradi izravnavanja diskrepanc med proizvodnjo in porabo EE iz OVE s fosilnimi viri. Poudaril je tudi strateški pomen industrij materialov v globalni geopolitični situaciji, pri čemer meni, da je treba najti alternativo zemeljskemu plinu (vodik, biometan) ter izvesti elektrifikacijo procesov. Ključno je premišljeno, odločno in hitro ukrepanje vlade, sicer grozi deindustrializacija in nazadovanje, je dejal in dodal, da je nujna pospešitev postopkov umeščanja v prostor vseh objektov, potrebnih za doseganje podnebne nevtralnosti.

Julie Oddou, direktorica za evropske zadeve pri francoski Komisiji za alternativne energije in atomsko energijo (CEA) je pojasnila, da bo Francija podaljšala delovanje 56 obstoječih jedrskih reaktorjev, dokler bodo izpolnjeni varnostni pogoji. V načrtu je izgradnja 6 EPR reaktorjev do leta 2050, preučujejo pa tudi možnost 13 dodatnih GW jedrske zmogljivosti – kar ustreza približno 8 dodatnim EPR reaktorjem. Poleg tega načrtujejo močno podporo obnovljivim virom za proizvodnjo električne energije. Jedrska energija bo uporabna tudi za razogljičenje na drugih področjih. S tega vidika bodo ključni majhni, modularni reaktorji, ker so lahko posebej zasnovani za koproizvodnjo in jih je lažje postaviti kot velike elektrarne. Projekt gradnje novih zmogljivosti v Krškem bo po njenih besedah pripomogel k izboljšanju strateške avtonomije države. Posebej je izpostavila, da glavni konkurenti Evrope – Kitajska, ZDA, Indija … močno podpirajo svoje domače industrije in »bi morala EU postopati enako, če želi ohraniti strokovna znanje, kvalificirana delovna mesta in proizvodnjo tehnologij, ki jih bo potrebovala za doseganje ogljične nevtralnosti.«

»Nizkoogljične prihodnosti ne bo brez izdelkov in inovacij kemične industrije«, je pojasnil Simon Franko, direktor BASF Slovenija, ob tem pa kot velik izziv označil preoblikovanje kemične industrije v ogljično nevtralno in hkrati konkurenčno. EU je sicer pripravila mehanizem za okrevanje in odpornost, vendar »bojim se, da nismo bolj odporni, ampak še bolj odvisni. To pa ni naša strateška odločitev, temveč posledica nespametnih in neživljenjskih ukrepov in zakonov,« je bil kritičen Franko. Evropska industrija v zadnjih letih izgublja na konkurenčnosti. Pred 20 leti je bil globalni tržni delež evropske kemične industrije še 27-odstoten, zdaj je le še 14-odstoten. Opozoril je na nerealnost nemške politike, ki se je v času vlade Angele Merkel odločila za zaprtje jedrskih elektrarn, ob tem, da je država še pred vojno v Ukrajini proizvedla zgolj 30 % električne energije z notranjimi viri, in izrazil upanje, da Slovenija takšnih napak ne bo ponavljala. Prehod k trajnostni Evropi mora temeljiti na znanosti, imeti predvidljivo regulativno okolje in dostop do zelene, cenovno dostopne in trajnostne energije v zadostni količini. Nestabilna in visoka cena energentov spodkopava konkurenčnost evropske industrije, je bil jasen. Ob tem je izrazil zaskrbljenost, da ni ustreznih in učinkovitih ukrepov ter investicij v nove obsežne energetske vire. »Potrebujemo namreč znatne dodatne vire električne energije z nizkimi emisijami, da nadomestimo fosilna goriva in odvisnost od uvoza ostalih energentov. Če tega ne bo, pozabimo na ogljično nevtralnost,« je dodal.

Lina Jerina Ljubojević iz društva ENLITE je spregovorila o poročilu z mladinskega energetsko-podnebnega foruma. Pri tem je kot prioritete izpostavila zanesljivost oskrbe z nizkoogljično energijo, razogličenje industrije, uvedbo sistemskih rešitev ter energetsko samozadostnost Slovenije. Mladinski podnebni delegat Mladinskega sveta Slovenije na COP28 Rok Dolenc pa je med poudarki zaključnega besedila na področju energetike izpostavil potrojitev globalnih kapacitet obnovljivih virov in podvojitev povprečne globalne letne stopnje energetske učinkovitosti, prehod od fosilnih goriv v energetskih sistemih, pospešeno prizadevanje za postopno opuščanje premoga brez tehnologij zajema in shrambe ogljika ter čim prejšnjo odpravo neučinkovitih subvencij za fosilna goriva, ki ne zadevajo energetske revščine ali pravičnega prehoda. Skupaj sta predstavnika mlajše generacije izpostavila, da se mladi zavedajo, da zanesljiva oskrba z energijo vodi v večjo kakovost življenja. Mladi želijo zanesljivo in varno ter cenovno dostopno za vse kategorije odjemalcev, pri čemer je pomembno, da je tudi nizkoogljična.

Udeleženci posveta so se strinjali, da je zanesljiva oskrba s cenovno dostopno energijo ključna za obstanek in razvoj gospodarstva ter da ima Slovenija na razpolago dovolj virov, da lahko doseže energetsko samozadostnost in neodvisnost od uvoza električne energije, pri čemer je za uspeh ključno, da ne ponavljamo napak drugih držav. Nujno je tudi sodelovanje vseh deležnikov pri osveščanju javnosti o potrebi po umeščanju energetske infrastrukture v prostor.

Zaključki, ki jih je predstavila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, so izrazili tudi jasno podporo referendumu o JEK 2 v letu 2024 in začetek obratovanja v 2037, izpostavili nujnost, da NEPN odgovori tudi na potrebe slovenskega gospodarstva, ter da morajo biti cilji, ki so zapisani v NEPN realistični, sicer bo morala Slovenija plačevati večmilijonske kazni. Med predlogi je tudi nadomestitev izraza OVE z izrazom NOVE (nizkoogljični vir energije, ki poleg vetra, sonca, vode, biomase itd. vključuje tudi jedrsko energijo in v prehodnem obdobju zemeljski plin, kot je sprejeto v taksonomiji EU) in sprememba Direktive RED III, ki zahteva, da države članice skupaj zagotovijo, da delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije EU leta 2030 znaša najmanj 42,5 %. V direktivi se mora zahteva po deležu iz obnovljivih virov nadomestiti z deležem nizkoogljičnih virov ali količino izpustov toplogrednih plinov.

Zaključke posveta bo na eni izmed prihodnji sej obravnavala pristojna Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance nato pa še plenum Državnega sveta RS.

ZAKLJUČKI JAVNE RAZPRAVE

1. Podpora referendumu o JEK 2 v letu 2024 in začetek obratovanja v 2037.

Jedrska energija je nepogrešljivo potrebna za prihodnjo zanesljivo energetsko oskrbo Slovenije. Zato naj Vlada RS prevzame odgovornost, sprejme »državotvorno« odločitev, pri tem pa upošteva pobudo z Vrha slovenskega gospodarstva 29. novembra 2023, da je referendum o izgradnji JEK 2 nujno izpeljati že v letu 2024. Predlagamo, da se referendum izvede hkrati z volitvami v Evropski parlament junija 2024. Referendumsko vprašanje naj bo vezano na vsebino resolucije, ki govori o načelni dolgoročni uporabi jedrske energije. O vseh konkretnih vidikih projekta JEK2 kot so nazivna moč, vrednost investicije, poslovni model, lastniška struktura, dobavitelj tehnologije pa naj odločajo + stroka in odgovorne državne institucije.

2. NEPN mora odgovoriti tudi na potrebe slovenskega gospodarstva, zato je gospodarstvo pripravilo dopolnitve NEPN, ki naj jih odločevalci upoštevajo.

Zeleni prehod v gospodarstvu je v teku. Manifestira se v obliki prehoda v krožno gospodarjenje, v obliki elektrifikacije proizvodnje ter zajemanja ogljika. Ti procesi bodo z opustitvijo fosilnih goriv povečali porabo električne energije v industriji vsaj za dvakrat, kar mora NEPN upoštevati tako na strani porabe kot pri cilju povečanja potrebnega obsega domačih proizvodnih virov za električno energijo. Ravno tako bo potrebno zagotoviti dovolj plinastih goriv, predvsem nizkoogljičnih.

3. Cilji, zapisani v NEPN, morajo biti realistični, sicer bo Slovenija morala plačevati penale v višini več milijonov evrov.

Struktura proizvodnih virov mora biti načrtovano realistično. Previsok delež OVE ne zagotavlja varne in zanesljive oskrbe z električno energijo in povzroča enormne stroške za izgradnjo celovitega elektroenergetskega sistema in posledično visoke cene električne energije za končne potrošnike.

4. Slovenija ima na razpolago dovolj virov, da lahko doseže energetsko samozadostnost in neodvisnost od uvoza električne energije.

Ne ponavljamo napak drugih držav, ki so zaradi nepremišljenih odločitev postale energetsko povsem odvisne od uvoza. Namesto tega se zgledujmo po tistih državah, ki so si zagotovile energetsko samozadostnost in lahko danes svojemu gospodarstvu in državljanom zagotavljajo konkurenčne cene električne energije.

5. Nadomestitev izraza OVE z izrazom NOVE in sprememba direktive RED III.

Predlagamo, da se izraz OVE nadomesti z izrazom NOVE, kar pomeni nizkoogljični viri energije, ki poleg vetra, sonca, vode, biomase itd. vključuje tudi jedrsko energijo in v prehodnem obdobju zemeljski plin, kot je sprejeto v taksonomiji EU. Slovenija naj se skupaj z drugimi jedrskimi državami zavzame za spremembo Direktive RED III, ki zahteva, da države članice skupaj zagotovijo, da delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije Unije leta 2030 znaša najmanj 42,5 %. Zahteva po deležu iz obnovljivih virov se mora nadomestiti z deležem nizkoogljičnih virov ali količino izpustov toplogrednih plinov.

6. Nujno je sodelovanje vseh deležnikov pri osveščanju javnosti o potrebi po umeščanju energetske infrastrukture v prostor.

Samo z jasnim komuniciranjem stanja v energetiki, ki potrebuje nove proizvodne enote za električne energijo, bo tudi širša javnost razumela, da so nekateri objekti strateškega pomena za dobrobit in blaginjo vseh. Zato je potrebno sodelovanje vseh deležnikov, od nosilcev politične oblasti, do gospodarstva, stroke in civilnih organizacij.

7. Zanesljivost energetske oskrbe gospodarstva po konkurenčnih cenah.

V Sloveniji industrijo potrebujemo. Še posebej industrijo materialov (energetsko intenzivno industrijo), ki zagotavlja 22,4 % BDP, 26.000 delovnih mest in 6,6 mrd evrov slovenskega izvoza. Ta industrija predstavlja del oskrbovalnih verig vse ostale industrije v Sloveniji in Evropi in jo kot tako lahko imenujemo tudi »mati vseh industrij«. Alternativa tej industriji je uvoz materialov iz drugih koncev sveta, kjer jih proizvajajo z nekajkrat večjim ogljičnim odtisom. Zato je potrebno zagotoviti dovolj domače energije za njeno nemoteno delovanje in razvoj.

8. Mladinske organizacije, ki so dejavne na energetsko – podnebnem področju menijo, da je energetska samozadostnost Slovenije prioriteta za energetsko prihodnost naše države in kakovost bivanja v njej.

Mladi se zavedajo, da zanesljiva oskrba z energijo vodi v večjo kakovost življenja. Želijo si, da bi bila ta oskrba zanesljiva in varna ter cenovno dostopna za vse kategorije odjemalcev. Pomembno pa je, da je tudi nizkoogljična, saj bomo le tako lahko dosegli cilje podnebne nevtralnosti. Podnebnih ciljev ne bomo dosegli le z obnovljivimi viri energije, kot tudi ne z zanašanjem izključno na jedrsko energijo. Potreben je pospešen razvoj in povečanje proizvodnih zmogljivosti obeh.

***

S predstavitvami so sodelovali: državni sekretar za projekt JEK2 Danijel Levičar, poslanec Evropskega parlamenta Franc Bogovič, Stane Merše in Danijel Crnčec s Konzorcija za posodobitev MOPE, dr. Jože P. Damijan z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, direktorica za evropske zadeve, vodja Francoske komisije za alternativne energije in atomsko energijo Julie Oddou, direktor BASF Slovenija Simon Franko, Lina Jerina Ljubojević iz društva ENLITE in mladinski podnebni delegat Mladinskega sveta Slovenije na COP28 Rok Dolenc.

Posnetek posveta je dostopen na povezavi Državnega sveta RS:

(Avtor posnetka je Benjamin Beci/Fixmedia.)

https://mab.to/t/VE8P62ilnjB/eu1