Pri energetskih projektih je ključna stalna komunikacija z ljudmi

Delovni zajtrk ob pridružitvi slovenskega GIZ vetrne energije k evropskemu združenju industrije vetrne energije WindEurope

 

Bruselj, 12. julij 2017 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je danes v sodelovanju z evropskim združenjem industrije vetrne energije WindEurope organiziral delovni zajtrk na temo slovenskega trga vetrne energije, ki je hkrati tudi obeležil pridružitev slovenskega GIZ vetrne energije k združenju WindEurope. Namen razprave, ki so se je udeležili tako poslanci Evropskega parlamenta, Evropske komisije kot predstavniki GIZ vetrne energije ter WindEurope, je bila predstavitev stanja na področju vetrne energije v Evropi, potencial tega sektorja in identifikacija ukrepov, ki bi v Sloveniji pospešili gradnjo in razvoj vetrnih elektrarn.

 

Bogovič je pozdravil povezovanje na slovenskem trgu vetrne energije in hkrati tudi dejstvo, da se slovensko GIZ vetrne energije pridružuje WindEurope, kar lahko zelo pripomore h kakovostnejši izmenjavi informacij pri prenosu dobrih praks primerov in vzpostavljanja vetrnih elektrarn z drugih evropskih držav v Slovenijo. Kot izjemno pomemben dejavnik pri načrtovanju tovrstnih investicij je Bogovič izpostavil širšo družbeno sprejemljivost le-teh .

 

»Iz izkušenj pri gradnji verige hidroelektrarn na spodnji Savi in iskanju lokacije za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih jedrskih odpadkov vem, da večina ljudi nima vseh informacij, ki jih imajo na voljo industrija oz. investitorji. Zato je stalna komunikacija z ljudmi ključna, tako z lokalnim prebivalstvom kot raznimi združenji in nevladnimi organizacijami. Ljudje se morajo s projektom poistovetiti,« je dejal Bogovič in dodal, da so velikokrat največji nasprotnik investicij v obnovljive vire energije ravno nevladne organizacije, ki podpirajo dvig oskrbe z obnovljivimi viri in hkrati nasprotujejo večini umestitev energetskih objektov v prostor.

 

Glede vetrne energije v Sloveniji in obnovljivih virov nasploh je Bogovič izrazil obžalovanje nad pomanjkanjem konceptov in idej na področju energetike na ravni države, zato investitorji velikokrat ne vedo, s kom naj se sploh pogovarjajo.

Podobne razloge za skorajda nično razširjenost vetrnih elektrarn v Sloveniji je podala Mojca Grobelnik, direkorica GIZ vetrne energije. Kot glavne razloge za to, da imamo v Sloveniji zgolj 2 vetrni turbini, ki proizvedeta 0,04 % porabljene energije, je navedla pomanjkanje ustreznih političnih usmeritev, kar povečuje negotovost investitorjev pri odločanju o tovrstnih investicijah, nadpovprečno število civilnih iniciativ in omejitve iz naslova Nature 2000. Dodala je še, da potencial v Sloveniji obstaja, prav tako investitorji, zato pričakuje, da bo temu sledila tudi država s spodbujanjem vlaganj v sektor obnovljivih virov energije, k čemer nas tudi zavezujejo okoljski cilji EU.

 

Svoj pogled na trg vetrne energije v Evropi in potencial Slovenije je podal še Giles Dickson iz združenja EnergyEurope, ki je prav tako izpostavil pomen družbene sprejemljivosti investicij v vetrne elektrarne in predstavil primer komunikacije v Združenem kraljestvu, kjer so glavni zavezniki vetrnih elektrarn iz nevladnega sektorja združenja za zaščito ptičev.