Pri oblikovanju ukrepov za prehod v podnebno nevtralnost je treba upoštevati različna izhodišča držav članic EU

Postavljanje visokih ciljev in standardov pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov je brez smisla, če hkrati ne naslovimo tudi vprašanja emisij, ki pri netrajnostni proizvodnji nastanejo na drugem koncu sveta in se nato prek blaga uvozijo v EU.

Bruselj, 8. september 2020 –  Člani odbora Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) so na glasovanju, ki je potekalo včeraj v poznih večernih urah, potrdili besedilo mnenja odbora AGRI o Predlogu uredbe o evropskih podnebnih pravilih, ki določa okvir za doseganje cilja podnebne nevtralnosti EU do l. 2050. Pri pripravi dokumenta je kot poročevalec v senci za politično skupino EPP aktivno sodeloval tudi evropski poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franc Bogovič (SLS/EPP).

Predlog uredbe o evropskih podnebnih pravilih, ki ga je marca letos predstavila Evropska komisija,  predstavlja ključni zakonodajni dokument, ki določa okvir za prehod EU v podnebno nevtralno družbo. Predlog tako med drugim vsebuje zaostren zavezujoč cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 na 50-55 % v primerjavi z letom 1990, določitev krivulje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za celotno EU za obdobje 2030–2050, ocenjevanje skladnosti ukrepov EU in nacionalnih ukrepov s ciljem podnebne nevtralnosti ter sprejetje strategij prilagajanja za krepitev odpornosti in zmanjšanje ranljivosti zaradi učinkov podnebnih sprememb. Določanje krivulje na ravni EU za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050 je Komisija v predlogu uredbe predvidela s sprejemanjem delegiranih aktov, kar pa poslanci Evropskega parlamenta zavračajo in zahtevajo, da se ti pogoji opredelijo v zakonodajnem aktu, ki ga sprejmeta Evropski parlament in Svet EU.

Sprejeto mnenje odbora AGRI po Bogovičevem mnenju bistveno izboljšuje in dopolnjuje predlog Komisije, saj v prvi vrsti daje večjo vlogo Evropskemu parlamentu in državam članicam EU, in sicer tako pri določanju meril in kriterijev za določanje krivulje zmanjševanja emisij toplogrednih plinov kot tudi pri doseganju samega vmesnega cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030.

»Po večmesečnih pogajanjih s kolegi iz ostalih političnih skupin smo uspeli pripraviti uravnoteženo besedilo, ki na eni strani daje velik poudarek ambicioznemu doseganju vmesnega cilja zmanjševanja emisij toplogrednih plinov za 55 % do leta 2030 glede na leto 1990 ter končnega cilja podnebne nevtralnosti EU do leta 2050, na drugi strani pa poziva k vključitvi čim širšega nabora kriterijev, ki jih bo Komisija morala upoštevati pri pripravi zakonodaje, ki bo določala krivuljo zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Tako pričakujemo, da se med kriterije uvrsti zagotavljanje proizvodnje hrane, prehranska varnost, podpora trajnostnim kmetijskim praksam, da se upošteva specifične razmere podeželskih in odmaknjenih območij, vlogo trajnostne bioekonomije, idr. Poleg tega Komisiji predlagamo proučitev shem t. i. ogljičnega kmetovanja (ang.: carbon farming), ki bi omogočile finančno nagrajevanje kmetov pri njihovem opravljanju trajnostnih kmetijskih praks, ki imajo ugoden vpliv na okolje,« uvodoma poudarja Bogovič in dodaja, da je treba pri oblikovanju ukrepov za prehod v podnebno nevtralnost upoštevati različna izhodišča držav članic EU, predvsem njihov delež pokritosti z gozdovi in površjem območij Natura 2000, kar je pomembno tudi za Slovenijo, ki ima velik del svojega ozemlja pod omenjeno zaščito.

»V sprejeto mnenje smo vključili tudi okrepitev pomembne vloge gozdov pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in vira obnovljivih materialov. Pri načrtovanju ukrepov za zmanjševanje emisij se morajo upoštevati vse funkcije gozdov, tudi ekonomska funkcija, saj brez ustreznega trajnostnega gospodarjenja z gozdovi le-ti ne morejo biti v dovolj dobri »kondiciji«, ki je nujno potrebna pri opravljanju njihove naloge ponora emisij,« nadaljuje Bogovič, ki pozdravlja tudi rešitve glede vprašanja uvoženih emisij ogljika, saj po njegovem mnenju nima nobenega smisla postavljati visokih ciljev in standardov pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov za gospodarstvo, kmetijstvo in prebivalstvo EU, če hkrati ne naslovimo tudi vprašanja emisij, ki pri netrajnostni proizvodnji nastanejo na drugem koncu sveta in se nato prek blaga uvozijo v EU.

Sprejeto mnenje odbora AGRI gre v naslednji fazi postopka v obravnavo na matični odbor za okolje in varstvo potrošnikov (ENVI), ki bo o svojem poročilu k predlogu uredbe o evropskih podnebnih pravilih glasoval predvidoma v četrtek, 10. septembra 2020.