Ljubljana, 27. maj 2016 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) na današnji Javni predstavitvi mnenj o Čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb med EU in ZDA (TTIP), ki jo prirejata Odbor Državnega zbora RS za gospodarstvo in Odbor Državnega zbora RS za zadeve EU, sodeluje s pisnim prispevkom, ki ga v celoti objavljamo v nadaljevanju.
Prispevek Evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) za Javno predstavitev mnenj o Čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb med EU in ZDA (TTIP)
Spoštovana predsedujoča Odboru za gospodarstvo ter Odboru za zadeve Evropske unije,
spoštovani predstavniki Vlade RS,
spoštovane poslanke in poslanci,
spoštovani predstavniki nevladnih organizacij in ostale zainteresirane javnosti,
dovolite mi, da se najprej zahvalim obema odboroma za organizacijo te javne predstavitve mnenj v Državnem zboru RS. Žal se je zaradi predhodno usklajenih obveznosti nisem mogel osebno udeležiti, vendar svoje mnenje z veseljem delim z javnostjo v pisni obliki.
Čezatlantsko partnerstvo na področju trgovine in naložb med EU in ZDA oz. s kratico sporazum TTIP naj bi bistveno posegel v življenje in delo vseh državljanov EU, zato zagotovo terja tudi obsežno odprto javno debato in kritično presojo vseh stališč. Ker pa v javnosti kroži tudi veliko netočnih informacij o samem sporazumu, je takšna predstavitev še toliko bolj dobrodošla.
Ker predvsem na družbenih omrežjih pa tudi v nekaterih medijih krožijo različne navedbe o samem sporazumu, razprava pa se vrti zgolj okoli nekaj spornih točk, mi dovolite samo nekaj kratkih uvodnih pojasnil.
Sporazum TTIP je trenutno v fazi pogajanj, nobena odločitev še ni bila sprejeta na katerikoli ravni, ki bi kakršnokoli besedilo potrjevala. Trenutno obstaja zgolj odločitev Evropskega sveta, torej držav članic, iz leta 2013, da Evropski komisiji podeli mandat za začetek pogajanj z ZDA. Evropski parlament, v katerem nas je tudi 8 slovenskih poslancev, je zaenkrat še v vlogi pripravljavca priporočil, smernic in navodil za pogajalce v zvezi s ključnimi točkami sporazuma. Ta vloga je še kako pomembna, saj bo končno različico sporazuma potrjeval prav Evropski parlament.
Čeprav ima TTIP v Sloveniji zaradi obsežnega medijskega poročanja že zelo negativno konotacijo, pa moramo najprej vedeti, zakaj se trgovinski sporazumi sploh sprejemajo. V veliki večini zato, da imata obe strani od njih uravnotežene koristi. V kolikor tega v postopku pogajanj ni mogoče doseči in obe strani ne čutita, da sta zaščitili svoje osnovne interese, hkrati pa dosegli dogovor pri stvareh, ki obema nekaj prinašajo, potem je tak sporazum slab in nepotreben ter ga vsaj ena izmed strani s tem razlogom tudi zavrne. Nekaj takega se lahko zgodi tudi TTIP, če se pri nekaj ključnih točkah ne bo našlo skupnih rešitev oz. se jih ne bo izločilo iz samega besedila.
Če pogledamo najprej iz pozitivne plati, zakaj Slovenija le ne sme biti preveč ozkogledna in zaprta do meddržavnih trgovinskih sporazumov. Smo izrazito izvozno usmerjena država, saj izvoz dosega skoraj 80 % bruto domačega proizvoda. Vendar le 2 odstotka tega izvoza gre v ZDA, kar je glede na 350 milijonski ameriški trg z visoko kupno močjo zelo skromna številka. Cilji sporazuma TTIP so predvsem: odprava določenih obstoječih birokratskih ovir in carinskih dajatev, sprostitev spletne trgovine, poenotenje podjetniške zakonodaje in poenostavitev postopkov za opravljanje storitev. Odprava določenih omejitev po mojem mnenju predstavlja priložnost za številna slovenska podjetja, ki danes navkljub zelo kakovostnim izdelkom preveč sramežljivo ciljajo na ogromen in perspektiven ameriški trg, da povečajo prodajo in s tem tudi hitreje rastejo in zaposlujejo. Tu so še posredni učinki, ki jih nekatere slovenske študije o TTIP ne upoštevajo, in sicer, da so naši največji zunanji trgovinski partnerji, za katere povečini zagotavljamo polizdelke ali določene dele (npr. avtomobilska industrija …), kot so npr. Nemčija, Avstrija in Italija, zelo močni veliki izvozniki v ZDA, tako da je naš celotni izvoz posredno odvisen tudi od rasti njihove trgovinske menjave s to državo.
Z načelnega stališča je tako sporazum z ZDA kot največjim svetovnim gospodarstvom poleg EU še kako v interesu državam članicam EU. Seveda pa imamo tudi nekaj področij, kjer smo si zelo različni, in bi poenotenje na skupni imenovalec pomenilo hud udarec za evropskega in slovenskega proizvajalca, podjetnika ali potrošnika.
Zato se je Evropski parlament že predhodno zelo aktivno vključil v pogajanja okoli TTIP in praktično ne mine dan, ko ne bi kateri izmed odborov, političnih skupin, ali posameznih evropskih poslancev organizirali soočenje stališč o sporazumu TTIP, razpravljali o (ne)napredku pogajanj, prednostih ali nevarnostih sklenitve sporazuma in podobno. Tako je Evropski parlament 8. julija 2015 na predlog matičnega Odbora za mednarodno trgovino (INTA) in z mnenji štirinajstih zainteresiranih odborov EP sprejel Resolucijo s priporočili Evropski komisiji in njenim pogajalcem, v katerih je določil t. i. rdeče linije (angl.: red lines) za nadaljnja pogajanja glede TTIP. Ne gre za nikakršno odobritev sporazuma TTIP, kot je zaokrožilo v javnosti, temveč za dokument, v katerem je Evropski parlament poslal Evropski komisiji ključne točke, na katere morajo biti pogajalci pozorni ter podal tudi zelo jasne omejitve in usmeritve Komisiji, v okviru katerih se lahko pogaja. Glede na to, da je Evropski parlament na zaključku pogajanj tista institucija, ki sprejme ali zavrne sporazum, se bo Komisija v procesu nadaljnjih pogajanj o sporazumu nedvomno morala gibati v navedenih okvirih. V nasprotnem primeru bo tvegala padec sporazuma, kot se je pred štirimi leti zgodilo s trgovinskim sporazumom proti ponarejanju – ACTA. Tako je Evropski parlament tudi opozoril na neprimernost predlagane ureditve o reševanju sporov ISDS, občutljivost področja javnih naročil, na nujnost vztrajanja pri okoljevarstvenih standardih, predvsem pa na področje evropskega kmetijstva in varne hrane, ki je v sporazumu najbolj na udaru.
Prav s slednjim sem se kot nadomestni član Odbora Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) najbolj aktivno ukvarjal. Gre za enega izmed štirinajstih odborov EP, ki so pripravljali svoje mnenje k priporočilom. Že na enem izmed prvih sestankov odbora sem izpostavil, da v primeru sklenitve TTIP in neupoštevanja specifik evropskega kmetijstva in standardov evropske Skupne kmetijske politike obstaja realna nevarnost za grožnjo družinskim kmetijam v Evropi, ki prestavljajo hrbtenico našega kmetijstva in proizvodnje zdrave ter kakovostne hrane. Standardi glede varne in zdrave hrane, stroga pravila na področju uporabe antibiotikov, pesticidov, razvoj ekološkega kmetijstva, zaščitene geografske označbe, …, torej vsa tista področja, kjer je EU sedaj v svetovnem vrhu, so lahko ogrožena, če začnemo sprejemati kompromise z ZDA.
Predvsem evropska kmetijska politika ima določene posebnosti, ki jih ne moremo primerjati z načinom kmetovanja v ZDA. Jasno smo zapisali v resoluciji, da sporazum TTIP ne sme ogroziti sedanjih kakovostnih standardov evropskih kmetijskih proizvodov in njihove prihodnje izboljšave. Poleg evropskega kmetijskega modela tudi ureditev rabe gensko spremenjenih organizmov (GSO) v EU, po kateri imajo države članice jasno pristojnost za prepoved gojenja GSO na svojem ozemlju, ne more in ne sme biti vprašanje pri pogajanjih o TTIP. Podobno velja za vprašanje kloniranja živali za kmetijske namene, glede česar smo v EP sprejeli prepoved kloniranja živali za kmetijske namene, kot tudi uvoz proizvodov iz živalskih klonov ter njihovih potomcev. Sam celo trdim, da gre za tako pomembna vprašanja za slovenskega in evropskega potrošnika, da bo uspeh TTIP odvisen predvsem od tega, kaj se bomo dogovorili na področju okoljskih standardov, kmetijstva in varne hrane. Tukaj pač ne moremo in ne smemo popuščati.
Se pa zelo strinjam z nekaterimi kritiki TTIP, da so pogajanja premalo transparentna in da skrivanje informacij pred javnostjo oz. okrnjeno poročanje o poteku pogajanj zelo škodi samemu procesu. Kot sem že omenil, gre za dogovor, ki se bo dotaknil vsakega Evropejca,
zato tu ne more biti skrivnosti, temveč smo dolžni zelo jasno povedati vsakemu državljanu, kakšne bodo spremembe oziroma v katero smer se nagibajo rešitve. Tu pričakujem tudi aktivnejšo vlogo slovenske vlade in predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.
V zaključku bi želel poudariti, da je slovensko in evropsko gospodarstvo močno vpeto v svetovno trgovino in da moramo iti s časom naprej ter iskati najboljše skupne rešitve za razvoj in delovna mesta tudi s pomočjo meddržavnih sporazumov. Zato se ne strinjam s tistimi, ki zelo populistično že vnaprej in apriori zavračajo TTIP, čeprav nimajo pred seboj še niti stavka uradnega oz. končnega besedila. Pogajalcem je treba dati priložnost, da sledijo predlogom in navodilom Evropskega sveta in Evropskega parlamenta, kot tudi mnogih nevladnih organizacij in zainteresirane javnosti.
Lahko pa že danes zelo jasno povem, da v kolikor jim to ne bo uspelo in bo končni predlog sporazuma predstavljal grožnjo slovenskemu podjetniku, kmetu ali potrošniku v točkah, ki sem jih predhodno omenjal, bom odločno zagovarjal stališče proti in bom naredil vse kar je v moji moči, da tak sporazum ne bo sprejet.
S spoštovanjem,
Franc Bogovič,
evropski poslanec (SLS/EPP)
***
Več informacij o dosedanjih aktivnostih evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) v zvezi s TTIP in njegovimi opozorili – najdete tudi na naslednjih e-povezavah:
https://bogovic.eu/bogovic-na-konferenci-ttip-med-sporazumom-in-nesporazumom/
https://bogovic.eu/bogovic-podprl-spremembo-direktive-o-omejitvi-in-prepovedi-gojenja-gso/
https://bogovic.eu/bogovic-hrane-proizvedene-iz-kloniranih-zivali-na-evropskih-kroznikih-ne-bo/