Problem nezakonitih migracij postaja ena ključnih tem EU, varovanje zunanjih meja EU je pogoj za prosti pretok ljudi znotraj EU

Prioriteti avstrijskega predsedovanja EU bosta tudi dvig konkurenčnosti EU s pomočjo digitalizacije in pospešeno približevanje držav Zahodnega Balkana k EU.

Strasbourg, 3. julija 2018 – Na današnjem plenarnem zasedanju je program dejavnosti za drugo polovico leta predstavila Avstrija, ki je s 1. julijem 2018 prevzela predsedovanje EU. Avstrijski kancler Sebastian Kurz je kot prioriteto izpostavil soočenje s problemom nezakonitih migracij in bil zelo jasen, da samo dobro varovane zunanje meje EU lahko pomenijo popolnoma odprte meje znotraj EU.

»Slednje je zelo pomembno tudi za Slovenijo, ki varuje južno Schengensko mejo. Zato je za nas ključnega pomena, da na ravni EU zahtevamo razumevanje in vso pomoč pri učinkoviti zaščiti te  meje. Nikjer v EU se namreč ne sme zgoditi, da bi nastali t. i. »migrantski žepi«, kjer bi se zaustavilo večje število migrantov, ki niso dosegli svoje ciljne države,« pojasnjuje ključne spremembe, ki se nakazujejo v temeljni evropski paradigmi poslanec v Evropskem parlamentu Franc Bogovič (SLS/EPP). Ob tem se zaveda, da bo Slovenija v prihodnosti igrala eno izmed ključnih vlog pri naslednji migrantski krizi. »Problem se mora s skupnimi napori vseh držav članic reševati na Schengenski meji, nikakor pa ne na notranjih mejah EU. Slednja potrebuje na tem področju konkretnejšo strategijo in enotni pristop. V trenutku, ko bodo posamezne države članice začele samostojno reševati ta problem in si migrante pošiljati sem in tja, bomo zapadli v politično krizo,« je prepričan Bogovič, ki po avstrijskem nastopu predsedovanja EU pričakuje tudi bolj usklajeno sodelovanje s Slovenijo pri varovanju Schengenske meje. To seveda ne pomeni konec migracij, temveč učinkovitejšo regulacijo tega, kdo prihaja v EU.

»V tem oziru podpiram strategijo avstrijskega predsedstva, ki se dobro zaveda, da bo za rešitev tega vprašanja potrebna precej bolj aktivna vloga EU v evropski soseščini, kjer je stanje bistveno slabše kot pri nas. V prvi vrsti je treba pospešiti širitveni proces EU na Zahodni Balkan, kajti stabilnost te regije je ključna za prihodnost EU, s tem pa se lahko tudi te države vključijo v nadzor migracijskih tokov,« pojasnjuje Bogovič, ki se na tem mestu strinja z izjavami avstrijskega kanclerja, da samo mir in stabilnost v državah, ki mejijo na EU, lahko zagotavljata dolgoročni mir in stabilnost tudi znotraj EU. Več se moramo torej ukvarjati tudi z državami, ki so izvor migracij, predvsem državami iz Severne Afrike in Bližnjega vzhoda.

»Avstrija je prva država, ki se jasno zaveda, da mora priti do določenih sprememb, če želimo kot EU držati priključek ostalemu razvitemu svetu. S prenovljeno priseljensko politiko in poudarki na več digitalizacije in avtomatizacije lahko ohranimo EU konkurenčno, kajti trenutno se žal odzivamo prepočasi. Navkljub Brexitu moramo delati na evropski enotnosti in povezanosti ter iti v korak s časom. Geostrateška situacija v svetu se zelo hitro spreminja in to zahteva hitrejše odločitve in dodatne prilagoditve znotraj EU,« zaključuje Bogovič.