S Skladom za pravični prehod pomoč regijam, ki jih bo prehod v podnebno nevtralno družbo do leta 2050 najbolj prizadel

Bruselj, 17. september 2020 –  Na septembrskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, ki je tokrat ponovno potekalo v Bruslju, so evropski poslanci včeraj v večernih urah med drugim glasovali tudi o Poročilu o predlogu Uredbe o ustanovitvi Sklada za pravični prehod (Just Transition Fund – JTF) in Poročilo z veliko večino sprejeli.

 

»Evropa si je zadala zelo ambiciozen načrt in cilj za prehod v zeleno gospodarstvo in v podnebno nevtralno družbo do leta 2050. Ker pa bo to nekatere regije bolj prizadelo, in sicer zlasti tiste, ki so odvisne od industrijskih procesov, ki so povezani s fosilnimi gorivi oziroma velikimi izpusti toplogrednih plinov, je treba slednjim zagotoviti ustrezna dodatna sredstva,” je pojasnil Bogovič in nadaljeval: “Gospodarske dejavnosti, ki so povezane z visokimi stopnjami emisij toplogrednih plinov oziroma temeljijo na proizvodnji in uporabi fosilnih goriv, kot sta premog in lignit, bo pri prehodu v zeleno gospodarstvo treba zmanjšati tako z vidika gospodarske proizvodnje kot z vidika stopnje zaposlenosti. Tudi drugi sektorji z visokimi stopnjami emisij toplogrednih plinov bodo morali opustiti ogljično intenzivne procese in se preoblikovati. Poleg tega se bo zdaj morala preoblikovati tudi vrsta poklicev, ki so posredno odvisni od teh dejavnosti, ker bi sicer lahko izginili. Vse te spremembe bodo neposredno vplivale na življenje ljudi in neizogibno prinesle večplastne socialne izzive.«

 

Prav zato je Evropska komisija že januarja 2020 predlagala ustanovitev Sklada za pravičen prehod (v nadaljevanju: JTF). Maja 2020 je Komisija prvotno predlagani proračun za JTF s 7,5 mlrd EUR povečala na 44,1 mlrd EUR, pri čemer naj bi bilo 11,3 mlrd EUR iz osnovnega proračuna EU in 32,8 mlrd EUR iz novega Sklada za oživitev gospodarstva (Next generation EU). JTF naj bi bil ključno orodje za podporo prav tistim območjem in regijam, ki jih bo prehod k podnebni nevtralnosti, tako iz vidika socialnih, gospodarskih kot tudi okoljskih izzivov, najbolj prizadel.

 

A prvotni predlog Komisije, tako po mnenju Odbora REGI, katerega polnopravni član je Bogovič, kot – upoštevajoč včerajšnjo glasovanje – tudi po mnenju celotnega Evropskega parlamenta, potrebuje še dodatne izboljšave, zlasti pa je po mnenju parlamenta treba poskrbeti, da se pri prehodu v zeleno gospodarstvo razlike med regijami ne bodo še povečale in predvsem, da pri tem noben državljan ne bo zapostavljen.

 

Osrednji dodatni predlogi, ki jih je v Poročilu o predlogu ustanovitve Sklada za pravični prehod včeraj izglasoval parlament, so tako zlasti:

  • bistveno povečanje sredstev namenjenih za JTF, in sicer iz 11,3 mlrd EUR (majski predlog Komisije) na 25.4 mlrd EUR, kar pomeni, da bi bilo za JTF skupno namenjenih več kot 58 mlrd EUR;
  • JTF se prištejejo še sredstva iz evropskega instrumenta za okrevanje v višini 32.8 mrd EUR (2021-2024);
  • zeleni mehanizem za nagrajevanje (”Green Rewarding Mechanism”), ki bo nagradil tiste države članice, ki so uspešnejše pri zmanjševanju emisije toplogrednih plinov, za kar bo na razpolago 18 % sredstev JTF;
  • ločene alokacije sredstev JTF za otoke in najbolj oddaljene regije;
  • dvig stopnje sofinanciranja iz JTF na 85 % ustreznih stroškov za upravičene projekte;
  • prostovoljen, in ne obvezen, prenos sredstev ESRR in ESS+ na JTF, v kolikor se izvede prenos sredstev, pa se slednji upošteva pri tematskem osredotočenju za ESRR in ESS+;
  • širitev upravičenih vsebin: trajnostni turizem, socialna infrastruktura, univerze in raziskovalne institucije, mikro podjetja, tehnologije za shranjevanje energije, daljinsko ogrevanje z nizkimi emisijami, pametna in trajnostna mobilnost, digitalne inovacije, vključno z digitalnim in natančnim kmetovanjem, socialne in javne storitve splošnega pomena, projekti za boj proti energetski revščini, kot tudi kultura, izobraževanje in krepitev skupnosti;
  • pogojna vključitev zemeljskega plina v prehodu na zeleno gospodarstvo, če gre za okoljsko trajno naložbo, ki je skladna z uredbe o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb;
  • prepoved investicij v velika podjetja, ki vključujejo prenos delovnih mest in delovnih procesov iz ene države članice v drugo državo članico.

Bogovič pri tem izpostavlja še: »Zlasti izrecno pozdravljam predlog in zahtevo parlamenta, da se Sklad za pravični prehod izvaja s skupnim upravljanjem, v tesnem sodelovanju z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter deležniki, saj se s tem zagotavlja prevzemanje odgovornosti za strategijo prehoda. Ključnega pomena je tudi spoštovanje načela partnerstva, saj bo tako zagotovljeno, da bodo gospodarski in socialni partnerji vključeni v načrtovanje programov in njihovo izvajanje.«

 

Glede na to, da je bilo Poročilo k predlogu o ustanovitvi sklada za pravični prehod na tokratnem plenarnem zasedanju izglasovano, se zadava vrača Odboru za regionalni razvoj (REGI) v med-institucionalna zakonodaja pogajanja oziroma trialog med Svetom EU, Evropskim parlamentom in Komisijo, s ciljem sprejeti politični dogovor do konca leta 2020.