Šaleško-savinjsko kmetijstvo ima prihodnost v krožnem gospodarstvu

Velenje, 20. januar 2017 – Izzivi, s katerimi se sooča kmetijstvo v šaleško-savinjski regiji, in kako kmetijstvo še dodatno spodbuditi v smer krožnega gospodarstva, je bila rdeča nit drugega Evropskega pogovora, ki ga je na temo: »PRILOŽNOSTIH ŠALEŠKO-SAVINJSKEGA KMETIJSTVA V KROŽNEM GOSPODARSTVU« organiziral evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP). Na pogovoru so svoje poglede, izkušnje in dobre prakse predstavili: direktor podjetja Simbio in predsednik SLS mag. Marko Zidanšek, prokuristka podjetja Bokri Eva Štraser, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Ivan Drev, sadjar in predsednik MO SLS Velenje Dani Gradišnik, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje Stanko Jamnik in predsednik Obrtno – Podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh. Pogovor je vodila Mateja Maja Ažman.

Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/PP), nekdanji minister za kmetijstvo in okolje, sedaj pa aktiven član Odbora Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja, je uvodoma predstavil osnovni pomen krožnega gospodarstva in njegove cilje, ter povzel ključne poudarke prezentacije Ladeje Godina Košir, iniciatorke in integratorke platforme Circular Change (Krožna sprememba), da je krožno gospodarstvo model povezovanja v kmetijstvu, ki kot nov ekonomski model razpira priložnosti za povezovanje in sodelovanje med različnimi deležniki s ciljem maksimiziranja vrednosti izdelkov in storitev, s čimer prispevajo k čim manjši izrabi naravnih virov ter ustvarjajo pozitivne družbene in okoljske učinke. Bogovič je predstavil tudi svojo vizijo za slovensko kmetijstvo v letošnjem letu, kjer vidi potrebo po krepitvi družbene sprejemljivosti kmetijstva, pri čemer morata okoljska in kmetijska stroka ter praksa voditi več dialoga v smeri doseganja skupnih trajnostnih in hkrati gospodarskih ciljev. Poudaril je pomen inovacij in tehnološkega razvoja tudi za kmetijsko panogo, saj verjame, da je v tehnološki modernizaciji prihodnost tudi za slovenske kmete, ki pa jih v letošnjem letu čaka nujen krak naprej na področju boljše organiziranosti kmetijskih izobraževalnih sistemov, svetovalne službe, zavodov ter samih kmetov in vseh v kmetijski panogi (zadruge, organizacije pridelovalcev…). Izpostavil je tudi nujnost vzpostavitve dolgoročnih in pravičnih odnosov v prehranski verigi (kmet oz. pridelovalec – predelovalec – trgovina – potrošnik).

»V SLS kot dobri in odgovorni gospodarji podpiramo dobre prakse krožnega gospodarstva, saj si prizadevamo za oblikovanje razvojno usmerjenih politik, ukrepov in praks za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, da bi ublažili podnebne spremembe,« je uvodoma povedal predsednik SLS in direktor Simbia, družbe za ravnanje z odpadki, mag. Marko Zidanšek ter opozoril, da je treba več pozornosti nameniti prilagajanju in ne zgolj odpravljanju škode. Prepričan je tudi, da je posebno pozornost treba nameniti doseganju čim višje ravni kakovosti zraka, površinskih in podzemnih voda ter tal, kar zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in kulturne krajine. »Na Simbiu poskrbimo, da se skoraj 90 % nastalih odpadkov (88 %) snovno predela, le 12 % pa se jih še odloži. Iz mešanih komunalnih odpadkov se od decembra lani dalje s pomočjo nadgradnje/nove naprave izločijo še reciklabilni odpadki, del teh odpadkov pa tudi termično obdela v toplarni,  kjer pri tem nastajata toplotna in električna energija. S pomočjo sodobnih tehnologij želimo tako dati vsakemu odpadku možnost, da postane nova surovina in tako izkoristiti ves njegov potencial,« je primer dobre prakse v Simbiu opisal mag. Zidanšek ter dodal, da se na področju okoljskega ozaveščanja v podjetju vse bolj usmerjajo v najbolj zaželene načine ravnanja z odpadki skladno z EU lestvico, aktivno pa tudi sodelujejo v pobudi Skupaj za boljšo družbo komunalne zbornice. Slovenska komunalna podjetja si namreč prizadevajo spodbujati trajnostno gospodarstvo, odgovorno potrošnjo in ohranjanje naravnih virov, kar so tudi cilji krožnega gospodarstva.

»Sadjarji v zadnjem času ogromna sredstva vlagamo v prilagajanje podnebnim spremembam. Ker ocenjujem, da prehod v krožno gospodarjenje pomeni dražjo pridelavo, bo za približevanje temu cilju potrebno zavedanje slehernega posameznika,« pa je povedal sadjar in predsednik MO SLS Velenje Dani Gradišnik. EU zakonodaja mora po njegovem prepričanju kmetu pomagati ustvarjati konkurenčnejše okolje za pridelavo hrane, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS pa pripraviti jasno strategijo razvoja kmetijstva za naslednjih 20 let ter jo odločno podpreti s kakovostno javno svetovalno službo, ki se ne bo dušila z birokracijo. »V končni fazi pa je potrošnik tisti, ki lahko prek svojih nakupovalnih navad prisili proizvajalce v uporabo bolj trajnostnih tehnologij. Ko bo potrošnik ponotranjil krožno gospodarjenje, bo imel na razpolago dovolj visokokakovostne slovenske hrane iz slovenskega podeželja, ki bo trajnostno upravljalo z zemljišči, vodami, odpadki in energijo,« je še poudaril Gradišnik.