Slovenija bi pri izvajanju reform morala biti tako odločna kot Latvija

Bruselj, 20. januar 2015 – Odbor Evropskega parlamenta za regionalni razvoj je ponedeljkovo sejo začel z nagovorom evropske komisarke za regionalni razvoj Corine Cretu, ki je v nadaljevanju odgovarjala na vprašanja poslancev. Tako je potrdila, da je bilo do danes sprejetih 158 operativnih programov kohezijske politike, preostale naj bi sprejeli do maja 2015. Kot pozitivno je ocenila povišanje realizacije počrpanih sredstev iz perspektive 2017 – 2013 iz 59 % konec leta 2013 na 75 % konec leta 2014 in zaustavitev trenda rasti obsega neizplačanih sredstev, ki se trenutno giblje okoli 19 milijard evrov. Ob tem je komisarka napovedala tudi začetek dela posebne skupine za spremljanje napredka pri črpanju v državah članicah, ki so se v tem obdobju najslabše odrezale, med njimi je tudi Slovenija. Komisarka Cretujeva bo sicer konec tedna s svojo ekipo obiskala Slovenijo in se v četrtek v Državnem zboru RS sestala tudi s predsedniki nekaterih parlamentarnih odborov in evropskimi poslanci.

Torkova seja odbora se je začela z izmenjavo izmenjave mnenj poslancev z latvijskim finančnim ministrom in predsedujočim Svetu Janisom Reirsom. Ta je izpostavil pomembnost ohranjanja konkurenčnosti znotraj EU. V zadnjih desetih letih je Latviji uspelo zmanjšati razvojni zaostanek in sicer iz 47 % povprečnega BDP v EU na 67 %, predvsem z aktivnimi reformami, fiskalno stabilnostjo in intenzivnim izkoriščanjem evropske kohezijske politike.

Evropski poslanec Franc Bogovič je Latvijskemu finančnemu ministru čestital za ogromni napredek Latvije v zadnjem desetletju, saj je videti, kot da je iz gospodarske krize izšla še močnejša kot pred njo. Ob tem je izrazil obžalovanje, da tudi Slovenija ni tako odločna pri izvajanju reform. Ob tem ga je tudi povprašal o njegovem pogledu na t. i. Junckerjev investicijski paket in kako vidi možnosti za njegovo izkoriščanje. Bogovič je tako v razpravi ob tem ministra opozoril še na varnostni vidik znotraj EU, ki je trenutno zelo aktualen. Ključno pri zagotavljanju varnosti bo po prepričanju Bogoviča prav gotovo urbana politika v prihodnje, temeljni izziv pa vključevanje ljudi, ki so trenutno odrinjeni na socialni rob. Dnevne migracije, kakovost zraka, brezposelnost, vse to so problemi urbanih okoljih, ki so vse bolj tudi povezani z varnostjo. Zato moramo biti pri oblikovanju urbanih politik v bodoče veliko bolj pozorni na probleme, ki se jih ne da reševati s policijo, vojsko in ostalimi varnostnimi silami, temveč s kakovostnim razvojem metropol. Minister Reirs se je s tem strinjal in ob koncu izpostavil, da je interna varnost EU ob nedavnih dogodkih v Parizu zagotovo postala ena ključnih prednostnih nalog Latvijskega predsedovanja.