Ljubljana, 8. junij 2017 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je ta teden sodeloval v intervjuju za pogovorno oddajo »Slovenija in Evropa« na TV Slovenija – 3 programu. V pogovoru, ki ga je vodila novinarka Andreja Gregorič, je Bogovič odkrito spregovoril o vseh najbolj aktualnih temah EU in Slovenije v danem trenutku, njegovi poudarki so po posameznih temah podani v nadaljevanju, celotni pogovor pa si lahko ogledate na e-povezavi: http://4d.rtvslo.si/arhiv/na-tretjem/174475420 (Vir: RTV SLovenija, 5. 6. 2017).
Prihodnost EU in 5 scenarijev
»Še vedno zelo verjamem v evropsko idejo. EU je najboljši možen scenarij, ki ga ima Slovenija za svojo prihodnost. EU ni samo gospodarska unija, je predvsem vrednostna unija …,« je Bogovič v intervjuju uvodoma poudaril dejstvo, da je glede pomena povezanosti Evrope še vedno idealist, tako kot je bil to v mladosti. Po njegovem mnenju je treba izvajati spremembe, ki jih narekuje čas, v katerem živimo, ter skozi to najti skupno vezivo za sobivanje v EU. Spomnil je, da smo del sveta, ki živi najbolj kakovostno življenje in da Evropejci tudi živimo v najbolj kakovostnem okolju, v katerega mnogi želijo priti.
Glede prihodnosti EU je Bogovič dejal, da je širitev EU na države bivšega socialističnega sistema podobo EU do neke mere spremenilo. »Treba se je med sabo še bolje spoznati, znati dati kako zadevo na skupni imenovalec in se znati tudi spoštovati«, je poudaril poslanec in dejal, da je največja umetnost tega trenutka EU prav modrost sprejemanja politik EU v državah članicah, in sicer tako, da ni občutka, da Bruselj izvaja kakršen koli pritisk na države članice.
Pet t. i. scenarijev Evropske komisije Bogovič vidi kot spekter možnosti, kot nekakšno »kost za glodanje«, izziv za debato. Ti scenariji so državam članicam EU na razpolago za rapravo: od osnovnega scenarija – da se vrnemo k skupnem trgu, do najbolj skrajnega – da bomo živeli v federalni Evropi, in okoli katerih se moramo v EU dogovoriti. »Evropa več hitrosti je dostikrat napačno razumljena. Sam to stališče razumem kot eno od možnosti, ki ne posega v osnovne svoboščine EU, od tod naprej pa imamo že danes valuto evro, Schengen, carinsko unijo …, ki nakazujejo, da imamo že danes Evropo več hitrosti,« je dejal Bogovič. »5 scenarijev EU je po njegovih besedah odprt proces, v katerem je treba aktivno sodelovati in najti odgovore, kako v spremenjeni Evropi – »Evropi 27. držav« upravljati skupnost v prihodnje.
Brexit
Glede Brexita je povedal, da je za EU ključno, da se razčisti delitvena bilanca, kot tudi doseže dogovor glede življenja Britancev, ki živijo v EU, in državljanov EU, ki živijo v Veliki Britaniji, odnosi z Irsko, kot tudi dogovor o nadaljnjem sodelovanju EU in Velike Britanije. »Upam, da se bo to delo čimprej začelo zares. Gre za zelo velik zalogaj, ki bo spremenil tudi podobo EU,« je povedal Bogovič.
Aktualni odnosi med ZDA in EU
Bogovič je spomnil, da sta ZDA in EU bili tradicionalni zaveznici: od varnostnega ščita – NATA, vse do trgovinskih odnosov, do podnebnega sporazuma. Vendar pa s Trumpovo oblastjo v ZDA iz Bele hiše po Bogovičevem mnenju prihaja povsem nov besednjak z veliko kontroverznosti. »Nekaj povsem novega je, da ekonomsko najbolj liberalna država začenja s protekcionizmom. Američani so bili tisti, ki so odprto trgovino na nek način tudi vsilili ostalemu delu sveta. Sedaj pa novi predsednik Trump ugotavlja velike probleme,« je menil Bogovič, ki tudi ocenjuje, da bi protekcionizem najbolj škodil prav Američanom samim.
Pariški podnebni sporazum z vidika EU, ZDA, Kitajske
»Zelo zanimivo je, da je Evropi postala zaveznica Kitajska na področju Pariškega podnebnega sporazuma,« je še komentiral odstop ZDA od podnebnega sporazuma ter se zavezal, da bo zelo budno spremljal tudi v prihodnje, kaj se bo dogajalo na okoljskem področju. Kitajska, ki gradi svojo prihodnost na velikih mestih, po Bogovičevi oceni dela ogromne korake naprej, saj je v zelenih delovnih mestih zdaj prepoznala možnost za svoj gospodarski preboj. »Tu je ta šola, ki jo gospod Trump očitno ne razume, za razliko od Kalifornije največje države znotraj ZDA, kjer zelo močno igrajo na karte zelene politike,« je še komentiral Bogovič, ki sicer razloge za te poteze predsednika ZDA vidi tudi izza interesov močne naftne industrije itd.
Turčija in EU
Bogovič se je dotaknil tudi odnosov med EU in Turčijo. »Zamrznitev pristopnih pogajanj s Turčijo je ena od velikih dilem EU. Dilema Evropskega parlamenta je, ali takoj zamrzniti pogajanja s Turčijo, ali imeti drug sporazum s Turčijo,« je aktualni razmislek v EU pojasnil Bogovič. Zato je širitev EU s Turčijo po njegovi oceni precej odmaknjena v prihodnost. »Nujen pa je dialog, saj smo glede na geografsko sosedstvo usojeni na sodelovanje. In sam sem bliže temu, da se ta dialog vodi, da se preneha z zavajanjem ljudi tako v Turčiji, kakor v EU. in da je interes po sklenitvi nekega odnosa, ki bo sedanji odnos dvignil na višjo raven, omogočil gospodarsko sodelovanje ter zelo jasno povedal, da je EU klub, ki ima določena pravila, ki jih današnja Turčija očitno ne izpolnjuje, in zato nima mesta v tem klubu za enkrat,« je še dejal Bogovič in pozval k oživitvi dialoga med parlamentarnima delegacijama Evropskega parlamenta in Turčije, ki je zastal leta 2015.
Spomnil je tudi, da je evropsko-turške odnose zaznamovalo varovanje zunanjih meja EU. »Sem eden prvih, ki je videl, kako veliko breme nosi Turčija glede beguncev, in da ji je treba finančno pomagati pri tem… Dogovor o spoštovanju zunanje meje s Turčijo je nujen. Vsekakor se moramo pa Evropejci tudi sami o tem pogovoriti in biti sposobni sami varovati te zunanje meje,« je še poudaril Bogovič in dodal, da je balkanska migrantska pot zelo jasno pokazala, kako soodvisni smo na koncu, in da je bil skrajni čas, da se je preprečilo nekontrolirane prehode meja, ki bi v nasprotnem lahko imeli zelo velike posledice znotraj Evrope.«
Poostren nadzor na zunanji Schengenski meji med Slovenijo in Hrvaško
»Slovenija kot Schengen država si po mojem prepričanju ni smela dovoliti, da bi ostala zunaj-schengenska država in da bi Avstrijci izvajali to kontrolo,« je opozoril Bogovič na nujnost, da Slovenija nadzira zahtevno zunanjo Schengensko mejo EU s Hrvaško in tako ostane tudi jedrna Schengen država ter v tem delu tudi »Evropa prve hitrosti«. »Delati pa je treba na odpravi težav v koordinaciji mejnih organov – enih in drugih, da ne bomo omejitev čutili potniki ali pa ljudje, ki bivajo na mejnih območjih,« je še povedal poslanec in kot nesprejemljivo označil dejstvo, da imajo Italijani še vedno osebne dokumente, ki jih čitalci ne prepoznajo, in cariniki njihove podatke vnašajo ročno, kar je tudi eden od razlogov za prometne zamaške na meji.
Kmetijstvo, nove tehnologije in pametne vasi
Bogovič je poudaril, da danes informacije nosimo že v svojih žepih da digitalizacija zelo hitro spreminja svet, pri novi tehnologijah pa vidi veliko priložnost tudi za slovensko kmetijstvo in podeželje. »V Evropskem parlamentu kot član Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja sem zelo aktiven na tem področju,« je dejal Bogovič in poudaril, da v okviru prvega stebra Skupne kmetijske politike (SKP) veliko govorijo o t. i. preciznem kmetijstvu. Vanj namreč sodijo t. i. droni, ki spremljajo npr. stanje bolezni na parcelah, ugotavljajo zapleveljenost na parcelah itd. Tudi samohodni traktorji, ki so daljinsko vodeni, so že realnost tudi na slovenskih poljih. »Cela vrsta slovenskih živinorejskih kmetij je opremljena z roboti, ki so opremljeni z napravami za doziranje krmil, da pride do učinkovite rabe,« je realnost digitalizacije podeželja opisal Bogovič, a hkrati opzoril na problem, da si kmetije majhnih površin to težje privoščijo.
Spregovoril je tudi o pilotnem projektu »Pametnih vasi«, kjer gre za zmanjševanje razvojnega zaostanka podeželja za mesti, in s katerim bi tudi v Slovenijo pripeljali namenski projektni denar ter dobre prakse, kot so neposredno povezovanje malih proizvajalcev s potrošniki prek digitalne platforme – direktna prodaja od kmetije do potrošnika, mobilnost na podeželju, novi pristopi v turizmu na podeželju, učinkovitejša socialna mreža na način, da bodo tudi starejši lahko imeli bolj kakovostno bivanje na podeželju, pa tudi aktivnejša povezava mest in podeželja. »Bistveno je, da nove tehnologije usmerimo v smer, da bodo od tega ljudje boljše živeli in da bomo, kar mislim, da je velik dosežek Slovenije, še naprej imeli slovensko podeželje ohranjeno in tudi poseljeno. To je ključen cilj tega projekta,« je poudaril Bogovič.
Nova logika črpanja EU sredstev je v povezovanju
»Novo finančno perspektivo EU zaznamuje nov način črpanja sredstev, manj sredstev je namenjenih za komunalne ureditve – slabih 300 milijonov je namenjeno še projektom na področju okolja, in tukaj je črpanje utečeno. Drugi del črpanja EU sredstev se nanaša na projekte pametne specializacije, kjer je 40 odstotkov vseh evropskih sredstev, ki jih imamo na razpolago. Pri črpanju teh sredstev je pomembno, da se znajo med sabo povezati lokalne skupnosti, država na eni strani, gospodarstvo na drugi in institucije znanja, in naredimo t. i. destinacijske produkte,« je nov pristop pri črpanju EU sredstev pojasnil Bogovič s poudarkom, da je nova logika črpanja EU sredstev prav v povezovanju.
Po njegovi oceni so premiki pri črpanju EU sredstev v Sloveniji prepočasni in zopet grozi, da bo ostalo kar nekaj denarja nepočrpanega, če se v 2. polovici finančne perspektive ne bo pohitelo z ustreznimi projekti, kot so ta pospešek pri črpanju uspeli narediti v vladi v mandatu, ko je Bogovič vodil kmetijsko-okoljsko ministrstvo (2012 – 2013), koordinacijo črpanja EU sredstev pa je koordinirala tedanja državna sekretarka gospodarskega ministrstva mag. Monika Kirbiš Rojs.
Teran
Bogovič je z veseljem pojasnil svoje stališče glede problematike zaščite imena Teran in tudi nekatere nejasnosti v zvezi s tem, kateri minister in kdaj je dobil problematiko terana na svojo mizo »brez ambicije narediti koga za krivca.«
»Minister sem bil od leta 2012 do začetka leta 2013. Točno februar 2012 – marec 2013. V tistem času se nismo nič ukvarjali s teranom, ker to ni bilo na mizi. Nikoli ni bilo nobenega opozorila, nobenega sestanka na to temo, ker je ni bilo na mizi,« je poudaril Bogovič in spomnil, da je Hrvaška šele po svojem vstopu v EU leta 2013 počasi začela s postopkom z zahtevo za izjemo za ime Teran (potem, ko so malce ponarejeno sorto, šli vpisat v sortno knjigo leta 2010, čeprav analiza iz l. 2007 ugotavlja, da je 90 % trsnih cepljenk, ki jih Hrvati imenujejo »sorta teran«, dejansko sorta slovenski refošk, ki raste v Istri).
»Edino deljeno mnenje med mano in ministrom Židanom danes je to, ali bi poleti 2014 – najprej junija, ko smo bili pozvani s hrvaške strani, in naknadno avgusta, ko nas je pozvala Evropska komisija – sedli za mizo in si dali argumente na mizo. Slovenija se je takrat odločila, da ni šla za to skupno mizo, da je zadeva Teran zaključena. To je bila skupna odločitev ministra in vinarjev iz Krasa,« je povedal Bogovič in poudaril, da je pač epilog ta, da je bil septembra 2014 spisan ta delegiran akt, ki je naredil to izjemo, da se v Hrvaški Istri – na območju, ki ima 2000 hektarjev, tam sme pridelovati leta 2010 vpisano lažno sorto teran. »Moj pomislek je, da bi Slovenci morali sedeti za mizo v zadevi Teran in Evropski komisiji že leta 2014 pojasniti in dokazati, da je to napačna pravna podlaga in da je še enkrat treba temelj spodbiti, da je to samostojna sorta. In ker se tega ni naredilo, je šla pot zdaj zelo nevarno naprej..,« je razplet zaradi nedialoga Slovenije v času, ko je bilo to nujno, obžaloval Bogovič.
»Kot minister sem imel primer kranjske klobase leta 2012. Sem odprl dialog z avstrijskim kolegom, smo naredili dve ekspertni skupini – našo je vodil dr. Bogataj, in so strokovnjaki poiskali rešitev, da je Slovenija lahko zaščitila kranjsko klobaso in je edino naša zaščita. Avstrijcem smo pa dali izjemo za njihovo sirno klobaso (Käsekrainer), ki se prodaja na Dunaju,« je primer, kako učinkovito zaščititi ime slovenskega izdelka skozi dialog, ponazoril na svojem primeru evropski poslanec Franc Bogovič. »…Po mojem prepričanju smo leta 2014 zamudili priložnost, da bi Evropski uniji povedali in dokazali, da je pravna podlaga za dodelitev te izjeme napačna. Od tu naprej jaz ne želim in če ste opazili – ne delam konfliktov z ministrom Židanom, čeprav moram reči, da to ni edini primer, da bi kot minister drugače deloval, če bi jaz bil minister,« je še povedal Bogovič. Dejstvo, da se slovenski minister na Odmevih ba TV Slovenija prereka s komisarjem EU in mu očita nezakonitost, po Bogovičevem prepričanju prav tako ni primerno in ne prispeva h konstruktivnemu dialogu.
»V zadevi Teran želim ministrstvu pri nadaljnjih korakih dober zaključek, v vmesnem času pa še veliko oddaj, ko bomo govorili o teranu in prepričan sem, da s tem delamo najboljšo reklamo slovenskemu vinu, ki ga je kolikor sam vem premalo, vaj toliko kolikor ga Slovenci spijemo. Na zdravje teran! Naj se dobro prodaja!«, je dobre želje pridelovalcem Terana še izrazil Bogovič, ki zelo dobro čuti čustven naboj, ki ga imajo kraški vinarji, podobno, kot so ga imeli dolenjski pridelovalci cvička, ki so se v začetku l. 200 borili za uspešno zaščito cvička.
Slovenski parlament je treba narediti spet bolj ljudski in normalen s Slovensko ljudsko stranko
O Slovenski ljudski stranki je Bogovič povedal, da zelo dobro sodeluje z njo. »Nisem član nobenih organov, ker sem po funkciji praktično najvišji funkcionar zdaj kot evropski poslanec. Zelo pa z roko v roki poskušam z Markom Zidanškom narediti vse, da se naredi to, kar mislim, da bi bilo prav. Kar nam mnogi tudi privoščijo, da se Slovenska ljudska stranka vrne v parlament,« je povedal Bogovič, ki je prepričan, da je treba slovenski parlament narediti spet bolj ljudski, bolj normalen – s Slovensko ljudsko stranko. Slovenska ljudska stranka gre v parlament!«, je intervju zaključil Bogovič.
Evropski parlament
Evropska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
Evroparl TV
