Koprivnica, Ljubljana – 13. april 2021 – Franc Bogovič, evropski poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu (EPP Group), se je udeležil strokovnega posveta Gospodarstvo v pripravah za 55 % znižanje emisij do leta 2030, ki ga je organiziral Center energetsko učinkovitih rešitev – Zavod za spodbujanje inovativnih rešitev za trajnostni razvoj, energetsko učinkovitost in nizkoogljičnost. Bogovič je skupaj z evropskim poslancem Klemnom Grošljem (Renew) sodeloval v panelu: Kaj za slovenska podjetja pomeni nov zakonodajni okvir »Fit for 55« oz. »Pripravljeni na 55«, ki ga je moderiral Žiga Čebulj.
Program strokovnega posveta: Program strokovnega posveta: Gospodarstvo v pripravah za 55 % znižanje emisij do leta 2030
Podnebne spremembe so svetovni izziv, ki vplivajo na vse ravni družbe in celotno gospodarstvo. EU se je odločila biti vodilna v boju proti podnebnim spremembam s cilje, da EU do leta 2030 doseže najmanj 55-odstotno neto zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990. 30 % skupnih odhodkov iz proračuna EU za obdobje 2021–2027 bo namenjenih projektom, povezanim s podnebjem in doseganjem podnebne nevtralnosti. Evropska komisija bo junija predstavila nov podnebno energetski paket ukrepov za doseganje cilja 55-odstotnega znižanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2030. Pričakuje se ukrepe na različnih področjih: energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije, standardi CO2 za vozila, obdavčitev ogljika in trgovanje z ogljikom, upravljanje z zemljišči.
»Ta zakonodajni paket ni nekaj novega, temveč nekaj, kar mnogi po Evropi pričakujejo oz. ga tudi soustvarjajo. Okoljski cilji se zelo hitro spreminjajo v smer večje ambicioznosti. V EU imamo cilj za 55 % znižanje toplogrednih izpustov do leta 2030«, je uvodoma dejal Bogovič in poudaril, da ta cilj zahteva številne spremembe v zakonodaji, zatem pa hitro tudi v realnem življenju, v gospodarstvu, da bodo cilji, ki sledijo Pariškemu sporazumu, doseženi.
Glede evropskih sredstev iz naslova kohezijske politike je Bogovič povedal, da smo v po razširitvi EU imeli v obdobju 2007 – 2013 predvsem infrastrukturno finančno perspektivo, naslednja med 2014 -2020 je že bila kombinacija, ki je zajemala še delno izgradnjo osnovne infrastrukture, a ob hkratnem poudarku na razvoju in pametni specializaciji, sedanja nova finančna perspektiva 2021 – 2027 pa je tudi v luči Covid krize ob poudarkih zelenih in digitalnih ukrepov dobila še tretjo komponento: odporno družbo. »Te tri: zeleno, odporno in digitalno so tri osnovne aktualne usmeritve EU za preobrazbo evropske družbe, najprej skozi večletni – 7 letni finančni okvir v višini cca. 1200 milijard EUR, kjer bo treba 30 – 35 % sredstev treba uporabiti za zeleno usmeritev,« je dejal Bogovič ter poudaril, da je zaradi pandemije Covid in posledične gospodarske ter socialne krize bil oblikovan še program Naslednja generacija EU »Next Generation EU«, ki obsega 750 milijard EUR, ki imajo zopet v osnovi zahtevo za porabo 37 % porabe za zeleno usmeritev, 20 % za digitalno …, in ti dve smeri se ves čas kombinirata v preobrazi evropskega gospodarstva. Tudi program »Invest EU« je Bogovič izpostavil kot nov vir, kjer bo cca. 300 – 400 milijard povratnih sredstev na razpolago, in ki bodo zopet usmerjana v te smeri.
»Smer, v katero gremo v EU, je določena. Treba pa bo premisliti in pre-orientirati svoje poslovne koncepte. Če bo velik pritisk na emisijske kupone, je jasno, da bodo sektorji, kot so jeklarska in kemična industrija, kmetijstvo, potem pritiskom,« je pojasnil Bogovič in potrdil, da bo v svoje ustrezne razvojne projekte moralo gospodarstvo tudi samo vlagati, težko pa je še oceniti, ali bodo ta vlaganja desetkratnik ali še več. »Vendar, v kolikor želimo preobrazit celotno ekonomijo, gospodarstvo, bodo ta vlaganja zelo potrebna«, je opozoril Bogovič in pojasnil, da so že stanovanja v Sloveniji v večinski zasebni lasti in se ob pomoči Eko sklada itd. pričakuje, da bomo tudi posamezniki sami vlagali v energetsko prenovo in s tem na drugi strani privarčevali z manjšo porabo energije. Če bo nezelena energija dodatno obdavčena, toliko večji bo interes posameznika da vlaga v energetsko prenovo.
»Zaman se je spraševati, kam gremo, smer je jasna. Se bo pa treba znati dovolj hitro organizirati za EU sredstva in spretno uporabiti vse EU finančne mehanizme, ki so oz. bodo na voljo,« je bil jasen Bogovič.
Primerjavo Slovenije in Nemčije s področja ocene pripravljenosti malih in srednjih podjetij (MSP) na te izzive, je Bogovič Slovenijo ocenil tudi kot MSP v primerjavi z Nemčijo, ter opozoril, da so slovenska MSP zelo velikokrat vezana prav na nemško industrijo, kjer so nemške multinacionalke tiste, ki so gonilo ekonomije in so tudi zelo dobro pripravljena na uporabo teh EU sredstev, kar je za manjša in srednje velika slovenska podjetja malce težje. Za kmetijstvo po Bogovičevih besedah ti okoljski cilji pomenijo velik izziv, z vidika razvoja podeželja pa vidi priložnosti za razvijanje slovenskega podeželja po viziji Pametni vasi (Smart villages: Concept, issues and prospects for EU rural areas) in na osnovi dolgoročne strategije za razvoj EU podeželja, ki ga bo junija predstavila evropska komisarka Dubravka Šuica.
Glede industrijskih priložnosti, po katerih bi bila lahko Slovenija prepoznana v prihodnje, Bogovič poleg obstoječe elektro-mobilnosti in avtomobilskega grozda, ki je pomenita dobro delujočo industrijo, vidi eno največjih razvojnih priložnosti v lesni industriji, saj je Slovenija bogata z lesom kot naravno surovino, in prav les vidi kot eno večjih priložnosti, v kmetijstvu in podeželju pa vidi priložnost tudi v trajnostnem turizmu, v katerem lahko povežemo vse od zdravstvenega turizma, do ekološke ponudbe hrane itd.
»Z jasnimi usmeritvami, cilji in strategijami, ki jih ima slovensko gospodarstvo, lahko evropski poslanci pripomoremo, da bo tudi EU zakonodaja bolj Sloveniji po meri«, je dejal Bogovič ter opozoril, da smo še vedno včasih malo premalo ambiciozni na tem področju, in pozval predstavnike gospodarstva, da naj evropske poslance opremijo s svojimi usmeritvami, da lahko skupaj spremljajo in so-vplivajo na spremembe EU zakonodaje na tem področju.
Evropski parlament
Evropska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
Evroparl TV
