Sprejetje Zakona o obnovi narave v trenutnih razmerah je nesmiselno!

Strasbourg, 27. februar 2024 – Večina poslancev Evropskega parlamenta (EP) je danes, kljub nasprotovanju številnih poslancev Evropske ljudske stranke (EPP Group), med katerimi je tudi Franc Bogovič (SLS/EPP), dokončno sprejela Uredbo o obnovi narave (t. i. zakon o obnovi narave), s katero se za države članice EU določajo zavezujoči cilji in ukrepi za ohranje ekosistemskih funkcij ekosistemov. Kljub izboljšanju besedila tekom pogajanj med EP in Svetom EU in omilitvi prvotno predlaganih ukrepov je Bogovič, podobno kot pri glasovanju o stališču EP do tega predloga zakonodaje julija lani, glasoval proti in tako izrazil nezadovoljstvo nad dodatnimi administrativnimi bremeni, ki jih prinaša zakon o obnovi narave. V EU imamo že danes 22 uredb in direktiv s področja varovanja narave, ki zelo otežujejo kmetovanje in ostale postopke umeščanja v prostor, vključno z umestitvijo kapacitet za proizvodnjo obnovljivih virov energije, dodatne uredbe zato ne rabimo.

“Že po glasovanju lanskega julija sem opozoril, da bo izvajanje zakona o obnovi narave zelo zahtevno in bo zagotovo prineslo dodatne obremenitve tako kmetom in gozdarjem kot nacionalnim administracijam, ki bodo odgovorne za pripravo in spremljanje nacionalnih programov za obnovo narave. Obstaja popolnoma upravičen strah, da bodo države ta zakon uporabile za uvedbo nove birokracije ter novih obveznosti spremljanja in poročanja o stanju ohranjenosti površin za kmete in lastnike gozdov. Obenem bodo države trdile, da jih v to sili Bruselj oz. EU. Z današnjim glasovanjem večina kolegov v Evropskem parlamentu kaže popolno ignoranco do evropskih kmetov, ki so pretekle tedne in mesece upravičeno na cestah,” uvodoma poudarja Bogovič, ki dodaja, da se zelo zaveda potrebe o ohranjanju ekosistemov in je tako sam kot v EPP Group za obnovo narave, a proti konkretno predlagani slabi zakonodaji.

Bogovič izpostavlja, da se s takšno zakonodajo, ki ne upošteva tistih, ki jih bo tudi najbolj prizadela, EU še bolj oddaljuje od ljudi. Zmanjšanje kmetijskih površin zaradi varovalnih ukrepov bo pomenilo zmanjšanje kmetijske proizvodnje in dvig cene hrane ter še večjo odvisnost od uvožene hrane. Po Bogovičevih besedah bo zaradi tega, poleg kmetov, ki bodo ostali brez prihodkov ali z nižjimi prihodki, najkrajšo potegnil potrošnik, ki bo imel bistveno manjši dostop do kakovostne, zdrave in hranljive hrane. 

“Treba je priznati, da je končno besedilo uredbe bistveno drugačno od Timmermansovega predloga, ki je bil popolnoma ideološki, praktično neizvedljiv in katastrofalen za kmete, lastnike gozdov, ribiče in lokalne oblasti. Prenovljeno besedilo je zdaj res da boljše, a interesov kmetov in gozdarjev, ki jim je ohranjanje narave v največjem interesu, še zdaleč ne postavlja na prvo mesto. Kljub zmanjšanju ambicij glede obnove kmetijskih površin in načelno prostovoljni naravi predlaganih ukrepov, je utopično pričakovati, da države kmetom ne bodo naložile novih bremen. V trenutnih razmerah, ko kmetje na ulicah evropskih mest jasno izkazujejo nezadovoljstvo nad okoljskimi ukrepi EU, ko s številnimi poslanskimi kolegi opozarjamo, da je treba “pritisniti na zavoro” pri izvajanju evropskega zelenega dogovora in ko tudi Komisija ter kmetijski ministri držav članic EU pozivajo h konkretnim spremembam “zelene arhitekture” Skupne kmetijske politike EU (SKP), je sprejetje takšnega zakona o obnovi narave neodgovorno in zagotovo ne bo pripomoglo k umiritvi strasti med evropskimi kmeti. Kvečjemu nasprotno,” zaključuje Bogovič.