V času, ko moramo zaradi lastne varnosti fizično stati narazen, je prav, da v solidarnosti stopimo skupaj

Bruselj, Koprivnica pri Krškem – 26. marec 2020 – Evropski parlament danes izjemoma odloča na izrednem plenarnem zasedanju, na katerem razpravlja in glasuje o prvih treh zakonodajnih predlogih Evropske komisije za reševanje posledic, ki nastajajo ob izbruhu pandemije COVID-19. Zaradi omejitev gibanja in potovanj v večini držav članic EU bodo poslanke in poslanci prvič glasovali na daljavo.

Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) ob robu plenarnega zasedanja poudarja, da je zlasti v času, ko moramo zaradi lastne varnosti in prisotnosti koronavirusa fizično stati bolj narazen, prav, da vsaj v solidarnosti in pomoči vsem, tako gospodarstvu in kmetijstvu kot državljanom, stopimo skupaj. Njegova celotna izjava je podana v nadaljevanju.

 

 

Dejstvo je, da je Evropa postala žarišče pandemije koronavirusa. Vlade po vsej EU so že sprejele stroge ukrepe za zajezitev bolezni, zlasti s politiko omejevanja socialnih stikov, kot so zaprtje šol, zadrževanje doma in izogibanje večjim skupinam ljudi, žal pa tudi z omejevanjem izvoza in uvoza, med drugim tudi medicinske opreme. Evropska unija se je na prakso omejevanja izvoza zaščitne opreme za zdravstvene namene že odzvala in želi zlasti odpraviti sebične ukrepe ter predvsem pomanjkanje koordinacije med nacionalnimi vladami pri reševanju krize zaradi covida-19. Končno smo tako začeli delovati v duhu solidarnosti, vzpostavili prednostne pasove za prevoz osnovnih dobrin in medicinske ter nujne zdravstvene opreme in ubranili prosti pretok blaga na našem ozemlju. Pri tem je tudi Evropski parlament pripravljen podpreti vse nujno potrebne ukrepe za spopad z izbruhom. Danes bomo tako na izrednem parlamentarnem zasedanju v Bruslju glasovali o treh glavnih ukrepih za blažitev negativnih posledic krize za gospodarstvo, ki jih bom podprl.

 

Prvi usklajeni odziv EU vključuje pobudo, s katero Komisija predlaga Evropskemu parlamentu in Svetu, naj prerazporedita 37 milijard evrov iz kohezijske politike za boj proti novemu koronavirusu. Sredstva bodo namenjena zlasti podpori zdravstvenemu sektorju, pa tudi podjetjem in državljanom za zaščito prihodka in delovnih mest. Predlog uredbe omogoča državam, ki so počasi koristila strukturne sklade, da jim ne grozi odvzem doslej premalo izkoriščenih sredstev, ampak jih lahko namenijo za boj proti koronavirusu. Za Slovenijo je v sklopu te pobude predvidenih skupno cca. 200 milijonov sredstev.

 

Drugi ukrep je zakonodajni predlog za razširitev področij uporabe Solidarnostnega sklada EU, kar bo omogočilo, da se sredstva iz tega sklada uporabijo tudi za zaščito javnega zdravja, čemur ta sklad trenutno sicer ni namenjen, saj je omejen izključno na naravne nesreče, ki povzročajo fizično škodo, kot so poplave, nevihte, potresi in podobno. Naš cilj je torej razširiti področje Solidarnostnega sklada EU, da bo zajemal tudi izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju ter opredeliti upravičence do financiranja.

 

Prav tako pa bomo glasovali tudi o predlogu komisije za zaustavitev letov praznih letal (t. i. »ghost flights«), ki jih lahko povzroči kriza COVID-19. Po trenutni ureditvi morajo namreč letalski prevozniki vsaj 80 % dodeljenih slotov uporabiti v določenem (poletnem ali zimskem) obdobju voznega reda letov, da bi imeli prednost pri istem zaporedju slotov v ustreznem obdobju voznega reda letov naslednje leto (t. i. podedovane pravice). Slednje bi lahko povzročilo, da bi letalski prevozniki v času pandemije še naprej opravljali veliko letov z zelo nizkimi koeficienti zasedenosti, vse zgolj za to, da bi zaščitili svoje podedovane pravice, s čimer pa bi le zaostrili finančne izgube in škodovali okolju. Posledično bomo torej glasovali o spremembi trenutne ureditve na način, da bodo zaščitene vse podedovane pravice letalskih prevoznikov glede slotov, čeprav slednji v obdobju izbruha virusa SARS-CoV-2 ne bodo porabljeni,” zakonodajne predloge ukrepov povzema Bogovič.

 

Pričakovati je, da bodo navedeni trije predlogi prvi konkretni in učinkovit korak k soočanju z negativnimi posledicami, ki jih zaradi pandemije COVID-19 Evropa že čuti. Poleg navedenih treh ukrepov je tudi Evropska centralna banka napovedala 750 milijard evrov vreden načrt za odkup državnih in podjetniških obveznic, s čimer naj bi omejili negativen učinek na gospodarstvo EU.

 

Bogovič je še nadaljuje: “V trenutni situaciji, ki je nihče ni pričakoval, smo šele lahko spoznali, kako ranljiv in krhek je dejansko globalni svet, ki se bo moral v kratkem spopasti tudi z vsemi spremljajočimi izzivi in posledicami pandemije. Posledice koronavirusa bodo velike tako v gospodarstvu, kot tudi kmetijstvu in zdravstvu. Zato verjamem, da je še posebej ključno, da vse pristojne institucije in vlade ter tudi Evropski parlament pravočasno, zlasti pa čim hitreje sprejmejo predloge, s katerimi bo mogoče v najkrajšem možnem času zagotoviti konkretno podporo državljanom EU, gospodarstvu in državam članicam. Dobro se namreč zavedam, da so za ljudi, zlasti v tako kriznih in negotovih razmerah kot so trenutne, konkretne in praktične rešitve ter ponujena pomoč, ključne za lažje soočanje s situacijo. Čas je torej, da v solidarnosti, kljub siceršnji izolaciji, stopimo skupaj.”