V Podravju za ustvarjanje pogojev za razvoj družinskih kmetij in krožno gospodarstvo

Bogovič: Sladkorna pesa je šampionka med poljščinami v krožnem gospodarstvu

 

Podgorci – Ormož, 17. februar 2017 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je četrti regijski Evropski pogovor o krožnem gospodarstvu posvetil razvojnim možnostim na območju občin v Podravju, ki spadajo v okvir KGZS Zavoda Ptuj. Na pogovoru v so sodelovali: mag. Ladeja Godina Košir, iniciatorka in integratorka platforme Circular Change (Krožna sprememba), Andrej Rebernišek, direktor KGZS Zavod Ptuj, Miran Klinc, svetovalec za kmetijstvo Občine Ormož, dr. Črtomir Rozman, redni profesor Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, Doris Letina, regijska predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine za Podravje, Skupina ZSPM za mlade kmete in kmetijsko politiko, in Franc Bogovič, evropski poslanec (SLS/EPP), pogovor pa je vodil Peter Pribožič, vodja Oddelka za kmetijsko svetovanje KGZS Zavoda Ptuj.

 

Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/PP), nekdanji minister za kmetijstvo in okolje, je uvodoma poudaril, da slovenski kmetje že stoletja iz roda v rod prenašajo gospodarjenje po načelih krožnega ter izrazil upanje, da se bo tudi pri nas z novostmi v preskrbovalni verigi in pri dostopu hrane potrošnikom načela krožnega gospodarstva še okrepilo. Pozdravil je tudi prizadevanja članov Društva pridelovalcev sladkorne pese Slovenije za obuditev proizvodnje sladkorne pese v Sloveniji. »Sladkorna pesa je rastlina, ki skozi vegetacijo pridela največ sladkorja, energije na hektar. Prav zaradi tega je šampionka med poljščinami v krožnem gospodarstvu, o čemer smo se prepričali v Belgiji in na Nizozemskem, kamor sem kot evropski poslanec člane društva in druge slovenske strokovnjake tudi povabil na študijski obisk,« je povedal Bogovič.

 

»Odgovor na to, kako poenostaviti in posodobiti skupno kmetijsko politiko (SKP), da bodo te kos izzivom 21. stoletja, išče ne le Slovenija, temveč cela Evropa,«  pa je ob predstavitvi temeljnih načel krožnega gospodarstva opozorila Ladeja Godina Košir, iniciatorka in integratorka platforme Circular Change (Krožna sprememba). Spomnila je, da je Phil Hogan, evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja, v začetku februarja izpostavil skupni cilj Skupne kmetijske politike (SKP), ki je: boljše odzivanje na družbene, politične, okoljske in gospodarske izzive 21. stoletja. »Prehranska varnost in vitalnost podeželja sta dva ključna razvojna gradnika, ki se vključujeta v širši koncept prehoda v krožno gospodarstvo«, je opozorila Godina Košir.

 

Andrej Rebernišek, direktor KGZS Zavod Ptuj, je predstavil naravne pogoje za pridelavo hrane v Podravju, ki so v tem okolju odlični. »Imamo še veliko neizkoriščenih naravnih potencialov za namakanje, odlične pogoje za vrtnarstvo, sadjarstvo in vinogradništvo, ki jih je smiselno izkoristiti.« Povedal je, da so v zadnjih letih uspeli razviti evropsko primerljive kmetije, ki se lahko soočajo z novimi izzivi, kot so tudi nove tehnologije pridelave hrane. »Veliko pa imamo za postoriti še na področju organiziranosti, povezovanja in enotnega nastopa na trgu, s ciljem spodbuditi zavest potrošnika o pomenu doma pridelane zdrave hrane. Prav zagotovo pa je treba spremeniti zemljiško politiko, ki bo dala prednost razvoju družinskih kmetij, ki morajo biti steber razvoja kmetijstva v Sloveniji,« je še izpostavil Rebernišek.

 

O pomenu vrnitve sladkorne pese na slovenka polja je dr. Črtomir Rozman, redni profesor Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, poudaril vlogo sladkorne pese v kolobarju, ki je izrazito večkratna in multifunkcijska. »Poleg tega, da tudi po evropskih podatkih dosega najvišje pokritje med glavnimi poljščinami, daje poleg sladkorja tudi številne stranske proizvode, kot so pesni rezanci in melasa,« je povedal dr. Rozman in svojo predstavitev podkrepil s podatki, da sladkorna pesa v primerjavi z drugimi kulturami, ki za dober pridelek zahtevajo kakovostno in dosledno agrotehniko, pušča zemljišče z dobrimi fizikalnimi lastnostmi in tudi številne organske ostanke v obliki neuporabljene glave z listjem. Povedal pa je tudi, da so v zadnjem času raziskave usmerjene tudi v razvoj alternativnih proizvodov iz sladkorne pese.

 

Doris Letina, regijska predstavnica  Zveze slovenske podeželske mladine za Podravje, Skupina ZSPM za mlade kmete in kmetijsko politiko je povedala, da kmet ni samo nekdo, ki prideluje hrano, ampak je tisti, ki nas hrani: »Mladim kmetom, ki so prihodnost slovenskega kmetijstva, želimo z Akcijskim načrtom za delo z mladimi kmeti, ki ga je pripravila ZSPM v sodelovanju z MKGP ter KGZS, omogočiti celovito podporno okolje, kjer bodo pridobivali nova znanja, izmenjevali izkušnje, se povezovali, z družino brezskrbno šli na dopust, za svoje delo pa dobili zasluženo plačilo in bili med deležniki cenjeni in upoštevani.« V ZSPM želijo, da širša javnost mladega kmeta prepozna kot tistega, ki ima znanje, veščine, delavnost in ki stremi k trajnostnemu razvoju ter je pomemben člen lokalnega in tudi nacionalnega okolja.

***