Bruselj, Ljubljana – 4. december 2021 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je v petek, 3. 12. 2021, sodeloval na zadnji spletni strateški konferenci En.ODMEV v organizaciji portala Energetika.NET, ki je nosila naslov: »Kako evropska energetika stopa v trajnostno prihodnost«. Bogovič je bil tudi častni pokrovitelj konference.
Izhodišče konference je bilo ugotoviti, kaj prinaša čisto nov podnebno-energetski paket ‘Pripravljeni na 55’, kje imajo pri tem na globalnem zemljevidu energetskih tehnologij mesto evropske tehnologije in inovacije ter na kaj bi morali biti v evropski in domači energetiki pozorni oz. pri čem previdni. V ospredju so bila tudi vprašanja, kje imata mesto jedrska energija in plin, kako v Sloveniji izvesti pravičen prehod iz premoga, kako se slovenske energetske družbe konkretno prilagajajo novim podnebno-okoljskim izzivom, od kod bi morale priti investicije v posodobitev energetskih sistemov, ali rekordne cene energije in ogljika spodbujajo pot v trajnostno energetiko ali ne in če je realen scenarij, po katerem bi lahko izgradnja novih brezogljičnih enot Sloveniji prinesla možnost, da bi lahko popolnoma opustili fosilna goriva že leta 2035, najkasneje 2040?
V uvodnem delu konference Energetski dialog #1 je imel uvodni nastop evropski poslanec in častni pokrovitelj dogodka EN.ODMEV Franc Bogovič, skozi moderiran pogovor, ki ga je vodila moderatorka in dosedanja direktorica portala Energetika.NET Alenka Lena Klopčič.
Bogovič je uvodoma dejal, da je smer prehoda v trajnostno prihodnost začrtal evropski zakonodajni sveženj ‘Pripravljeni na 55’ (angl. Fit for 55), ki naj bi Evropo v brezogljično družbo pripeljal do leta 2050 z vmesnim ciljem leta 2030, ko bi naj dosegli 55 % zmanjšanje izpustov v primerjavi z letom 1990. »Gre za zelo zahteven paket 12 uredb, gre za energetsko-tehnološko revolucijo, ki bo posegla v vse pore našega življenja,« je povedal Bogovič in opozoril, da je prav energetika tista, ki ustvarja 70 % toplogrednih plinov. Zato cela vrsta uredb jasno določa cilje zmanjševanja izpustov, povečevanja obnovljivih virov, zmanjševanje rabe energije, prehode na nove energente od avtomobilske industrije, letalstva, pomorstva, zmanjševanje energije v stavbah itd. »Smer je zelo jasna, zato je treba čim prej razumeti, zakaj gre in preiti od besed k dejanjem,« je poudaril poslanec.
Bogovič je opozoril tudi na različna izhodiščna stanja med državami članicami EU: »Med državami je zelo različno izhodiščno stanje, pri skandinavskih državah so ti zastavljeni cilji že doseženi, ponekod celo preseženi, medtem ko je npr. Poljska pri teh ciljih šele na začetku. Tudi npr. Bolgarija, otoške države, npr. Malta in Ciper bodo imele kar precej težav s prehodom. Tu se pričakuje zelo oster dialog, v katerem bo treba te razlike v izhodiščnem stanju upoštevat, vendar to kljub temu ne bo dopustilo privilegija, da se ne gre po tej poti proti brezogljični družbi,« je opozoril in poudaril, da bo nujno razumeti razlike, hkrati pa bo vsaka država morala doseči notranji konsenz za energetsko preobrazbo, pri čemer bomo morali paziti, da nam ne propade evropska industrija.
Glede digitalizacije, ki je del transformacije Evrope, je Bogovič povedal, da se veliko upanja polaga zlasti v okoljske tehnologije, kjer bi zelena industrija lahko bila tista, kjer bi Evropa ohranila svoj primat. Zato se po njegovih besedah ogromno vlaga v te inovacije in v razvoj. Veliko vlaganj bo v vodik, pri čemer se poleg javnih EU in nacionalnih sredstev veliko računa tudi na gospodarstvo, pri čemer bi bila javna sredstva za to transformacijo zgolj v višini 10 – 15 %. »Slovenija bo imela pri tem na voljo še manj javnih sredstev, če primerjamo s potencialom nemške ekonomije in nemške fiskalne moči. Zato bomo morali biti v gospodarstvu in gospodinjstvih tudi sami aktivno udeleženi v tem procesu, ki bo vključeval prenovo stanovanjskega fonda, zmanjševanje porabe energije in prehod na druge obnovljive vire. Spremembe bodo po vsej vertikali,« je povedal Bogovič.
Dotaknil se je tudi jedrske energije in spomnil, da je eden tistih poslancev, ki menijo, da prehoda v nizkoogljično družbo brez rabe jedrske energije ne bo mogoče doseči. »V nekaterih delih Evrope, kot je vzhodnoevropski del, centralna Evropa, Francija …, si tega enako ne predstavljajo,« je povedal Bogovič in razložil, da so države članice pri tem vprašanju ta trenutek še razdeljene, saj je cca. 13, 14 držav podpisalo zavezo k rabi jedrske energije, ob tem pa se je istočasno oblikoval klub cca. 5, 6 držav, ki so strogo proti rabi jedrske energije. »To se odraža tudi v t. i. taksonomiji, ki je dokument finančne narave, v katerem se karakterizira tehnologije, ki so zelene, in ki naj bi v prihodnosti bile deležne javno finančne podpore. V prvem osnutku tega dokumenta sta bila izpuščena tako jedrska energija, kakor tudi plin. Sedaj sta bili narejeni dve študiji, ki jih je naredil raziskovalni oddelek Evropske komisije, in obe jasno kažeta, da to nista energiji, ki bi ogrožali okolja niti skozi obratovanje niti zaradi odpadkov, ki so posledica tega obratovanja. Še vedno pa manjka politična odločitev ali bo v taksonomijo dodana tudi jedrska energija,« je pojasnil Bogovič, ki pričakuje, da bo ta dokument do novega leta dokončno pripravljen, bo pa deležen velike politične debate, ki bo verjetno veliko bolj ideološka, kot strokovna.
Bogovič je glede NEK spomnil, da je Ministrstvo za infrastrukturo spodbudilo aktivnosti tudi z energetskim dovoljenjem, v okviru Gen Energije pa se pripravljajo potrebne pripravljalne študije za umestitev objekta NEK-2 v prostor.
O prihodnosti plina v Evropi je Bogovič spomnil, da Nemci skupaj z Rusi zaključujejo z gradnjo plinovoda Severni tok in da se zdaj čaka, da se to investicijo umesti v okvir evropske regulative, da bodo energetski trgi delovali. »To je zelo jasen signal. Nemčija se je odločila za izhod iz jedrske energije, ne vem, če najbolj premišljeno, in za intenzivno vlaganje v obnovljive vire. A veliko kapacitet za proizvodnjo slednje bodo morali še zgraditi, če bodo želeli količinsko imeti dovolj energije iz obnovljivih virov,« je povedal Bogovič in spomnil, da ima Nemčija še vedno skoraj 2 x večji ogljični odtis iz proizvodnje električne energije, kot Slovenija.
Glede premoga v Sloveniji, moramo izpostaviti zlasti lignit iz Šoštanja in TEŠ 6. Vsi poznamo težave te investicije, pri kateri obstaja precej finančnih bremen za obratovanje in poslovanje tega objekta, po drugi strani je tudi cena lignita precej visoka, ob tem pa je na megavatno uro proizvedenih še veliko izpustov CO2. »Pritiski bodo z vseh strani, tako okoljski – skozi zmanjševanje kuponov, rastjo cen emisijskih kuponov, kot tudi ekonomski. Zelo težko je predvideti stvari pri premogu in ne ve se, kateri razlog bo ključen za zaprtje, ali bo ta ekonomski, ali pa bo to odločitev v nacionalnem energetskem konceptu, ki bi ga v Sloveniji morali imeti čim prej. Nimamo več privilegija, da bi lahko čakali desetletje ali dva, kot smo čakali od leta 2008, ko bi morali sprejeti prvi nacionalno energetsko-okoljski koncept. Danes moramo imeti strokovni in politični konsenz o načrtu prehoda v nizkoogljično družbo, pri čemer ne govorimo več le o enem energetskem objektu, temveč o tem, kako bomo na eni strani proizvedli več nizkoogljične električne energije, transformirali naše gospodarstvo in kako bomo tudi končni uporabniki postali še bolj racionalni in učinkoviti pri porabi energije ter se s tem preobrazili v aktivne odjemalce, ki bomo sodelovali na energetskem trgu. Od vseh parcialnih odločitev, ki jih v preteklosti nikakor nismo mogli sprejeti, moramo zdaj priti do celovite rešitve prehoda v nizkoogljično družbo, v kateri bomo morali sodelovati vsi, ne zgolj energetika,« je zaključil Bogovič.