Koprivnica, Ljubljana, 13. april 2020 – Evropski poslanec Franc Bogovič je v velikonočnem intervjuju za Radio Ognjišče spregovoril o razmerah v času koronavirusne krize tako v Sloveniji kot v Evropi ter v svoji poslanici ob Veliki noči dejal: »Kristjani še nikoli nismo v velikonočnem času spremljali svete maše preko Facebook-a in Velike noči praznovali na tak način. Jezus se je za nas žrtvoval, vstal od mrtvih, odrešil svet, nam dal upanje in vse to kristjani praznujemo v velikonočnem času.« Poudaril je, da so izzivi pred nami zelo zahtevni, a je Bogovič prepričan, da nas lahko ta izziv kot družbo poveže, tudi naše družine. »Slovenci smo namreč znani po tem, da v težkih trenutkih stopimo skupaj, kar smo naredili tudi zdaj. Prav to nam želim, da iz tega odkorakamo močnejši, med sabo bolj povezani in z upanjem, ki ga kristjani vedno nosimo pred očmi, da tudi po težkih dneh pridejo boljši časi. Čeprav smo v tem tednu obsijani s soncem, upam, da tisto pravo sonce, pravo upanje in odrešenje pridejo kmalu po veliki noči, ko bomo začeli sproščati ukrepe in prešli v normalen ritem. Ta nam bo omogočil ustvarjalnost in zagotovil pogoje za normalno življenje nas, naših otrok in vseh okrog nas,« je v svoji velikonočni poslanici dejal Bogovič na koncu intervjuja.
Celoten magnetogram intervjuja evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP), ki je bil objavljen pred velikonočnimi prazniki, je podan v nadaljevanju.
Ne le Slovenija in Evropska unija, ves svet stoji. Bori se z nevidnim sovražnikom, kot je novi koronavirusom poimenoval generalni sekretar NATA Jens Stoltenberg. Ob njegovem širjenju na Kitajskem je marsikdo zamahnil z roko, “češ gre za nekaj oddaljenega,” a je kriza hitro udarila tudi nas. Stara celina ima trenutno celo največ smrtnih žrtev. Ste si gospod Bogovič v začetku tega leta sploh lahko predstavljali vso razsežnost dogajanja, ki smo mu priča zdaj?
Bogovič: Mislim, da med nami ni nikogar, ki bi si znal predstavljati, kako lahko ta nevidni sovražnik v enem mesecu spravi globalni svet na kolena. Razsežnosti tega pojava so velike in zagotovo bodo takšne tudi posledice. Po drugi svetovni vojni še ni bilo vojne, ki bi v enem dnevu zahtevala toliko žrtev, sedaj pa v zdravstvu beležimo več deset tisoče žrtev. Kriza se širi tudi na gospodarsko področje in v politiko, kjer bomo morali premisliti o potencialnih političnih spremembah in posledicah, kajti ta pojav bo dodobra zamajal svet.
Ne malo ljudi meni, da se je Evropska unija odzvala prepozno, da je zaspala. Tudi zdaj se zdi, da ne zna povsem uskladiti ravnanja vseh članic. Ste tudi vi kritični? Bi Evropska unija, gospod Bogovič, z vsemi svojimi ustanovami, lahko postopala drugače?
Bogovič: Najprej ja zatajila že Svetovna zdravstvena organizacija, ki bi po pojavu virusa v Aziji lahko ukrepala hitreje. Evropska unija na področju zdravstva namreč nima skupne politike in razne solidarnostne akcije so bile usmerjene v elementarne nesreče. Podcenjevali smo možnost takšne pandemije. In v trenutku, ko je virus izbruhnil v Italiji, sta se v prvem tednu zelo egoistično odzvali Francija in Nemčija ter zaprli meje za izvoz zdravstvenega materiala v Italijo. To dejanje je na zadnjem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju poželo veliko neodobravanja in privedlo do zahtev po čimbolj koordinirani aktivnosti. Kriza je posamezne države udarila z različno intenziteto. Tudi Italijani so krizo podcenili in na njo slabo odreagirali. Morda smo imeli mi nekaj več sreče, ker je virus izbruhnil pri naših sosedih in smo lahko s 14-dnevnim zamikom odreagirali. V Evropi je bilo že več poskusov skupne izdelave in investiranja v raziskave za izdelavo cepiva, prav tako se oblikujejo skupne nabave, delitev zdravstvenega materiala in prve zdravstvene pomoči med državami, npr. Italijani se zdravijo tudi v Nemčiji. Evropska unija se angažira tudi na področju pretoka prek meje za zdravstvene delavce, prav tako pa nastaja problem tudi v kmetijstvu s prehodom sezonskih delavcev. Kar nekaj aktivnosti je že bilo izvedenih, priznati pa moramo, da se je izkazalo, da na področju zdravstva res nimamo skupne politike in so bili ukrepi med državami zelo različni. Še danes so, če primerjamo Švedsko z ostalimi državami.
Kako je moral Evropski parlament prilagoditi svoje delo spremenjenim okoliščinam? Zdaj ste evropski poslanci verjetno doma?
Tako je. V začetku meseca smo imeli načrtovano plenarno zasedanje v Strasbourgu, ki je bilo zaradi pojava koronavirusa v Italiji nekoliko spremenjeno. Plenarno zasedanje smo opravili v Bruslju in se s tem izognili selitvi številnih ljudi v Strasbourg. Tedensko srečanje je bilo skrajšano na dva dni, obravnavali smo le kritične točke; zaključke Evropskega sveta, situacijo v Grčiji in seveda koronavirus. 11. marca se je parlament zaprl, odšli smo domov in v dobrem tednu je bilo poslovanje prek družbenih omrežij že vzpostavljeno. Trenutno že potekajo poslanske skupine, delovna telesa in tudi plenarno zasedanje je bilo izvedeno 26. marca, na katerem smo prvič v zgodovini glasovali prek elektronskih naslovov od doma. Delo v parlamentu se je resnično spremenilo, kar je prineslo precej tehničnih težav, saj je bilo treba organizirati plenarno zasedanje 705 poslancev na daljavo.
Nekako je že povsem jasno, da bo morala Evropska unija po koncu pandemije razmisliti, kako znova vzpostviti zaupanje državljanov. Kaj bo pri tem ključno? Kakšnih ukrepov se mora lotiti? Verjetno bodo morali biti povezani predvsem z gospodarstvom.
Pogledi so usmerjeni v tiste dni, ko bomo začeli sproščati ukrepe in vsaj delno normalno poslovati. Zdravstveni krizi bo zagotovo sledila gospodarska, kajti izpad gospodarstva, ki bo trajal tedne, pomeni v gospodarskem svetu veliko časa. 1 teden predstavlja 2 % leta, če seštejemo samo 5 tednov, je to že 10 %, kar pomeni bistveno večjo krizo, kot se je zgodila leta 2008. Evropska unija je na to že dobro odreagirala, ko je sprostila likvidni denar za države. Slovenija je nato nemudoma pripravila paket ukrepov tudi na osnovi te likvidnosti, ki ga bodo zagotavljale evropske finančne institucije. V parlamentu je bila sprejeta sprememba porabe kohezijskih sredstev, ki bodo namenjena zdravstvu, zagonu gospodarstva, solidarnostnemu skladu in podobno. Finančni ministri sedaj iščejo rešitve, kako zagotoviti solidarnostni instrument na področju financ, saj je grozno videti, da že tretjič po vrsti najbolj trpijo mediteranske države, ki jih je najprej prizadela finančna kriza, nato migrantska in sedaj še kriza s koronavirusom. Ne sme se ponoviti, da bi te države plačevale tako visoke cene za denar, ki ga dobijo kot podporo za izhod iz te krize. Z iskanjem korona obveznic se želi zagotoviti, da bo denar poceni in ga bo dovolj na razpolago, dovolj dolga ročnost odplačevanja, s čimer se želi preprečiti, da bi bile cene obveznic za Grke in Italijane ponovno višje kot za Nemce. Veliko dvomov se poraja ob vprašanju, kdo bo jamčil za te obveznice, ali bodo to države same ali se bo jamstvo preneslo na evropsko raven. Če se želimo izogniti socialni krizi in zmanjšati brezposelnost, ki bo zagotovo posledica te krize, moramo zagotoviti odgovore na to vprašanje. S tem lahko preprečimo tudi politično krizo, kajti tudi v državah, ki so največ utrpele (Italija, Španija in Francija), delujejo ekstremistične, evroskeptične politične skupine, ki bodo krivdo ponovno želele zvaliti na Evropsko unijo.
V Evropi smo se na že navadili, ko se v državi zgodi nekaj dobrega, je to posledica države, če pa kaj slabega, je kriva Evropa. Na tem mestu se moramo vprašati, ali so bili vsi ukrepi v državah pravilno izvedeni in nato čimprej razviti zavedanje Evropejcev, da je edini izhod iz tega skupno reševanje te krize in skupni trg. Posledice bodo vsekakor vidne na najrazličnejših področjih. Prepričan sem, da se zdaj vsi zavedamo, kako pomembno je kvalitetno javno zdravstvo, ki odreagira dovolj robustno. Povečati moramo zaloge zdravstvenega materiala v posameznih državah članicah in imeti rezerve tudi na nivoju Evropske unije.
Ostani zdrav ni več klišejski izraz, ampak nam daje vedeti, kako ranljivi smo kot posamezniki in celotna globalna ureditev, ki ni vsemogoča. Mislim, da nas je kriza postavila na realna tla in nam ponudila nauke, ki jih bomo znali uporabiti v vsakdanjem življenju, ko bodo družbena omrežja zopet zamenjali fizični stiki.
Kljub vsemu kar sva že povedala, ne moreva mimo tega, kar vseeno nudi Evropska unija. Tudi Slovenija se je med drugim odločila zaprositi za pomoč, zaščitno opremo znotraj mehanizma za civilno zaščito. To je gotovo modra poteza, kajne?
Zagotovo. Na veliki preizkušnji je naš komisar gospod Janez Lenarčič, ki pokriva to področje. Na prvi pogled izgleda, da se je Evropska unija znašla v nebogljeni situaciji, izkazalo se je, da v ozadju tudi največje krize potekajo globalna preigravanja, s tem, ko so Kitajci in Rusi poskušali krizo izkoristiti na medijsko kampanjo. Hkrati smo lahko resnično hvaležni Kitajski, ki je z muko sama izstopila iz te velike krize in na koncu imela vzpostavljeno ekonomijo za proizvodnjo medicinskih pripomočkov, ki jih je lahko donirala Evropski uniji. Že na seji Evropskega parlamenta se je izkazalo, da se ljudje zavedajo problema zapostavljanja nekaterih sektorjev v Evropi in pomanjkanja samooskrbe. Respiratorji se izdelujejo na Kitajskem in zelo banalno se sliši, da tako enostavnega zdravstvenega pripomočka, kot so zaščitne maske, ne znamo izdelati v Evropi ob vsem »high-tech-u«, ki ga imamo. Tudi na področju kmetijstva se je še posebej izkazala kritičnost samooskrbe, če v kriznih situacijah nimaš dovolj blagovnih rezerv in lastnih kapacitet znotraj države. To predstavlja veliko lekcijo za naprej tudi za Slovenijo. Sam sem zelo intenzivno sodeloval pri pripravi interventnega zakona, ki smo ga pripravljali v skupini strokovnjakov znotraj SLS-a, dajali vladi naša izhodišča in jim pomagali pri ukrepih. Tudi Evropska unija najprej odpravlja krizne situacije z odkupom kmetijskih pridelkov z željo, da zaradi trga ne propadejo še kmetije, hkrati pa s spremenjenimi pravili črpanja sredstev Evropskega sklada za program razvoja podeželja želi sprostiti te investicije in zagotoviti boljšo samooskrbo. Tudi z naše strani je šel ukrep v tej smeri, npr. ponastavitev dovoljenj za rastlinjake in podobno. V Sloveniji se moramo zavedati, da imamo na nekaterih področjih zelo velik primanjkljaj v samooskrbi in moramo to urediti. V tem vidim priložnost, predvsem v letošnjem letu, ko moramo na to krizo odreagirati v proizvodnji in narediti strateški načrt razvoja kmetijstva za naslednje desetletje, da izkoristimo te nauke in zagotovimo boljšo samooskrbo, krajše verige ter povežemo kmetijski sektor, proizvajalca in potrošnika. Pojavljajo se številne možnosti, ki jih moramo v tem trenutku razumeti in na njih pravilno odreagirati.
Pred nami so velikonočni prazniki. Imate morda za naše poslušalke in poslušalce kakšno spodbudno besedo?
Kristjani še nikoli nismo v velikonočnem času spremljali svete maše preko Facebook-a in velike noči praznovali na tak način. Jezus se je za nas žrtvoval, vstal od mrtvih, odrešil svet, nam dal upanje in vse to kristjani praznujemo v velikonočnem času. Izzivi pred nami so zelo zahtevni, a prepričan sem, da nas lahko kot družine in kot družno povežejo. Slovenci smo namreč znani po tem, da v težkih trenutkih stopimo skupaj, kar smo naredili tudi zdaj. Prav to nam želim, da iz tega odkorakamo močnejši, med sabo bolj povezani in z upanjem, ki ga kristjani vedno nosimo pred očmi, da tudi po težkih dneh pridejo boljši časi. Čeprav smo v tem tednu obsijani s soncem, upam, da tisto pravo sonce, pravo upanje in odrešenje pridejo kmalu po Veliki noči, ko bomo začeli sproščati ukrepe in prešli v normalen ritem. Ta nam bo omogočil ustvarjalnost in zagotovil pogoje za normalno življenje nas, naših otrok in vseh okrog nas.