Bruselj, 15. maj 2018 – Poslanec Evropskega parlamenta Franc Bogovič (EPP/SLS) je kot eden ključnih govorcev sodeloval v posvetu, ki ga je organizirala organizacija EUROACTIV na temo: »Naredimo bio-gospodarstvo krožno«. Na posvetu so sodelovali še predstavniki Evropske komisije, in sicer Waldemar Kutt in William Neale ter Alex Mason, predstavnik Urada za evropsko politiko, in Sylvain Lhote, predstavnik Združenja evropske papirne industrije.
Evropska komisija je nedavno namreč sprejela ambiciozen nov sveženj o krožnem gospodarstvu, ki evropskim podjetjem in potrošnikom pomaga pri prehodu k močnejšemu in bolj učinkovitemu krožnemu gospodarstvu, v okviru katerega naj bi bili viri uporabljeni bolj trajnostno. Istočasno je tudi bio-gospodarstvo postalo prednostna naloga politike v Evropi. Pri čemer ni mogoče spregledati, da imajo določeni koncepti krožnega in bio-gospodarstva podobne cilje, vendar med navedenima do sedaj ni bilo pravega prepletanja ali medsebojne vgrajenosti. Najnovejši predlog Komisije o krožnem gospodarstvu je tako lahko odlična priložnost za povezavo krožnega in bio-gospodarstva.
Bio-gospodarstvo namreč obsega proizvodnjo obnovljivih bioloških virov in pretvorbo teh virov tertokov odpadkov v izdelke z dodano vrednostjo, kot so hrana, krma, bio-izdelki in bioenergija. Krožno gospodarstvo pa je na drugi strani predstavljeno kot gospodarski prostor, kjer se vrednost izdelkov, materialov in virov ohranja čim dlje v gospodarstvu, se izdelke reciklira in ponovno uporablja, kar naj bi posledično vodilo v zmanjšanje porabe surovin in zlasti končnih odpadkov. »Jasno je, da imata tako bio kot tudi krožno gospodarstvo določene skupne cilje, oba koncepta pa sta tudi ključnega pomena za bolj trajnostno in učinkovitejšo ravnanje z viri,« je pri tem izpostavil Bogovič.
V okviru panela so govorci razpravljali predvsem, kako povezati bio in krožno gospodarstvo in kako sinergije med njima še naprej razvijati, pri čemer so bili soglasni, da sta področji dejansko že sedaj usmerjeni k cilju čim manj obremenjevati naravo in okolje. Poslanec Bogovič je pri tem opozoril, da se moramo vsi soočiti s trenutnimi globalnimi izziv ter poudaril, da so spremembe zagotovo potrebne, pri tem pa ne bi smeli delovati samo v smeri spreminjanja tehnologij in metod gospodarjenja, pač pa moramo spremeniti tudi sami sebe in zlasti svoj odnos do narave ter sveta, v katerem živimo.« Poudaril je tudi, da je v okviru krožnega gospodarstva ustrezno mesto treba posvetiti tudi »ustvarjalnosti in tako idejo po okolju bolj prijaznemu krožnemu načinu življenja približati ljudem na zanimiv in kreativen način«.
Sodelujoči v panelu so izpostavili tudi pomen priprave ustreznih strategij za nadaljnje delovanje na teh področjih, poslanec Bogovič pa je pri tem poudaril: »da je Slovenija že izdelala kažipot za prehod v krožno gospodarstvo in bi morala enako storiti tudi EU ter ostale države članice, saj ima vsaka država določene svoje značilnosti in specifike ter prednosti.« Pri tem je omenil zlasti tudi pomen novih tehnologij ter digitalizacije (tudi podeželja) in izpostavil določene dobre slovenske primere iz prakse ter bil pri tem jasen v sporočilu, da bi se morali vsi učiti na dobrih praksah drugih.
Evropski parlament
Evropska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
Evroparl TV
