Strasbourg, 6. februar 2024 – Poslanci Evropskega parlamenta na prvem februarskem zasedanju EP obravnavajo tudi Predlog uredbe o rastlinah, pridobljenih z nekaterimi novimi tehnikami žlahtnjena (NGT), ki postavlja regulativni okvir za urejanje NGT v kmetijstvu na ravni EU. Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) in član Odbora Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) je pred jutrišnjim glasovanjem o predlogu stališča EP do omenjene uredbe podal spodnjo izjavo za javnost:
“Evropsko kmetijstvo mora odgovoriti na veliko izzivov današnjega časa. Prva prioriteta je zagotovitev prehranske varnosti v EU in ustrezna reakcija na posledice podnebnih sprememb. Kmetijstvo potrebuje nove sorte, ki bodo odporne na sušo, nove bolezni, škodljivce, zahteva se dvig kakovosti pridelkov. Poleg vsega naštetega se zavedamo, da bo v kmetijstvu treba zmanjšati rabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS) in gnojil, ob hkratni zagotovitvi iste ravni prehranske varnosti. Za naslavljanje teh izzivov potrebujemo nove inovativne rešitve, ki nam bodo omogočile proizvesti dovolj hrane. Evropski kmetje zato potrebujejo nove praktične rešitve, ki bodo služile tako evropski prehranski varnosti kot okolju.
Nove genomske tehnike (NGT) so se v zadnjih 20 letih hitro razvijale v mnogih delih sveta, nekatere aplikacije NGT so že na trgu nekaterih trgovinskih partnerjev EU. V prihodnjih letih se pričakuje še več rešitev v različnih sektorjih, velika večina izven EU. EU tu torej močno zaostaja predvsem za Veliko Britanijo, ZDA, Japonsko, Kitajsko in številnimi afriškimi državami, kjer so te tehnike že v uporabi.
Sedanji regulativni okvir EU ne omogoča zadostnega odkrivanja in razlikovanja izdelkov NGT, ki ne vsebujejo tujega genskega materiala. V EU obstaja veliko zanimanje za raziskave, povezane z NGT, žal pa ima trenutni regulativni okvir za države in potencialne vlagatelje negativen vpliv na javna in zasebna vlaganja v raziskave ter inovacije v NGT v EU. Temu v svojem pozivu k sprejetju ustreznega regulativnega okvira o NGT pritrjuje tudi 37 prejemnikov Nobelove nagrade in preko 1500 znanstvenikov.
Na podlagi analiz Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) je mogoče rastlinske proizvode s podobnimi profili tveganja pridobiti s konvencionalnimi tehnikami žlahtnjenja, ciljno mutagenezo in cisgenezo, a so ti postopki precej bolj dolgotrajni od uporabe NGT, saj trajajo med 30 do 40 let, medtem ko pridemo z uporabo NGT do istih rezultatov v približno petih letih.
NGT so torej različne tehnike, ki spreminjajo genetski material istega organizma in pospešujejo naravne procese ter tako krepijo odpornost rastlin na podnebne spremembe, bolezni, škodljivce in izboljšujejo kakovost pridelkov. Z NGT se uporabljajo geni iste vrste, ne vnašajo se geni drugih vrst. V prvi vrsti gre torej za pospeševanje naravnih procesov v sami rastlini, ne z vnašanjem genskega materiala od drugod.
Kot je v študiji ugotovila Evropska komisija, NGT lahko pripomorejo k večji trajnosti, odpornosti na vremenske vplive in škodljivce ter zagotavljanju stabilnejših letin ob hkratnem zmanjšanju rabe gnojil in pesticidov. Navedena študija je prav tako poudarila dosledno uporabo previdnostnega načela pri sprejemanju odločitev o dovoljevanju rabe NGT in izločitev rabe NGT v ekološkem kmetovanju.
Paradoksalno je, da zagovorniki prepovedovanja rabe FFS in gnojil hkrati želijo onemogočiti tudi inovacije in vlaganja v nove tehnologije, ki lahko bistveno okrepijo odpornost rastlin na zunanje vplive in s tem drastično zmanjšajo potrebe po rabi FFS in gnojil. Posledica česar bo zgolj, da bomo morali uvažati hrano iz držav, ki omogočajo rabo NGT, ali ki dovoljujejo proizvodnjo hrane pod bistveno nižjimi standardi kot v EU. Kritiki NGT se tudi sklicujejo, da so te tehnike le “GSO v ovčji preobleki”, a temu ni tako. Pri GSO tehnologiji se tuji geni ali DNK iz ene vrste prenesejo v drugo, da se ustvari želena lastnost, gre torej za nenaraven prenos genov med vrstami. To so bistveno manj natančne tehnike od NGT. O razširjeni rabi GSO imam tudi sam že vrsto let pomisleke. Pri NGT tehnikah pa gre, kot rečeno, za bistveno bolj ciljno in natančno urejanje ali spreminjanje že obstoječih genov v organizmu brez dodajanja tujih genov. Rezultat uporabe NGT tehnik je odstranitev mutacij ali sprememba izražanja genov, kar ima za rezultat odpornejše organizme. Kritike NGT skrbi tudi patentiranje novih vrst, proizvedenih z NGT, in tako nevarnost za vse ostale vrste semenskega materiala. Tudi ta pomislek je brez osnove, saj je v dopolnjenem predlogu zakonodaje jasno določena prepoved vseh patentov, vloženih za rastline NGT, rastlinski material, njihove dele, genetske informacije in procesne lastnosti, ki jih vsebujejo. Prepoved je določena ravno z namenom, da bi se izognili pravni negotovosti, povečanim stroškom in novi odvisnosti kmetov od multinacionalk. Jasno je zapisana tudi prepoved rabe NGT v ekološkem kmetovanju.
Tako kot pri energetiki in dopolnjevanju različnih nizko oz. brezogljičnih virov energije, tudi v kmetijstvu zagovarjam načelo “in – in”, ne “ali – ali”. Sam seveda zelo podpiram tudi in predvsem konvencionalno, ekološko, agro-ekološko oz. biodinamično kmetijsko pridelavo, prostor in trg je na razpolago za vsakega izmed teh načinov pridelave. Dejstvo pa je, da bomo prehransko varnost ter trajnost in odpornost celotnega kmetijskega sektorja najbolj izboljšali z inovacijami v konvencionalnem kmetovanju, ki pridela veliko večino hrane, in kjer lahko NGT predstavljajo enega izmed pomembnejših orodij za zaščito pridelkov, zmanjševanje rabe FFS, ohranjanje produktivnosti in dohodka kmetov ter dostopnih cen za potrošnike. Podobno kot v farmaciji in medicini, tudi v kmetijstvu nujno potrebujemo inovacije proti novim boleznim in škodljivcem.
Evropski kmetje potrebujejo več priložnosti in manj prepovedi. Zakonodaja o NGT jim daje ravno to – jasnost za raziskave in inovacije za rastline, ki so bolj hranljive, se lahko boljše prilagajajo spreminjajočim se podnebnim razmeram in so bolj odporne proti škodljivcem in boleznim.
Z jutrišnjo potrditvijo stališča EP do predloga uredbe o NGT se pred pričetkom pogajanj z državami članicami EU zavzemamo za naslednje:
- podpora previdnostnemu načelu ter zaščiti zdravja ljudi in živali;
- prepoved vseh patentov, vloženih za rastline NGT, rastlinski material, njihove dele, genetske informacije in procesne lastnosti, ki jih vsebujejo, da bi se izognili pravni negotovosti, povečanim stroškom in novi odvisnosti kmetov in rejcev;
- prepoved NGT v ekološkem kmetijstvu;
- države članice lahko sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečitev nenamerne prisotnosti rastlin NGT;
- omejitev treh modifikacij na gensko zaporedje, z zamenjavo največ 20 nukleoidov za NGT 1 rastline;
- ustrezno označevanje semen NGT in vzpostavitev javnega spletnega seznama vseh rastlin NGT 1;
- ni obveznega označevanja na ravni potrošnikov za NGT 1, vendar morajo biti rastline NGT 1 sledljive na vseh stopnjah med proizvodnjo in porabo;
- za rastline NGT 2 – ohranitev zahtevane zakonodaje o GSO, vključno z obveznim označevanjem proizvodov; pospešen postopek ocene tveganja ob upoštevanju njihovega potenciala, da prispevajo k bolj trajnostnemu agroživilskemu sistemu, ob upoštevanju previdnostnega načela.”
Evropski parlament
Evropska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
Evroparl TV
