Bruselj, 31. januar 2017 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) se je v Evropskem parlamentu udeležil medparlamentarne konference v organizaciji Parlamentarnega oddelka za širitev EU, ki so se jo udeležili parlamentarni predstavniki držav kandidatk za vstop v EU (Albanija, Srbija, Makedonija, Črna Gora, BiH, Kosovo in Turčija). V imenu odbora za Regionalni razvoj je predaval na panelu z naslovom »Evropska regionalna politika (2014 – 2020) in njena navezava na instrument predpristopne pomoči državam kandidatkam (IPA II)«. Gre za enega pomembnejših instrumentov, s katerim lahko Evropska unija pomaga državam kandidatkam na njihovi poti proti EU, jih usmerja k reformam in prilagoditvam na evropske postopke in zakonodajo.
Države kandidatke za članstvo se lahko na praktičnih primerih črpanja sredstev učijo evropskega koncepta regionalne politike in principa solidarnosti med državami članicami. Prav princip solidarnosti, ko se določen del sredstev namenja za zmanjševanje socialnih in razvojnih razlik znotraj EU, je koncept, ki ga morajo države kandidatke še osvojiti. V tem oziru je bila Bogovičeva današnja predstavitev delovanja regionalne politike EU, njeni cilji in sama implementacija na nacionalni ravni več kot dobrodošla.
Zelo konkretno je Bogovič zato na tabelah predstavil, kolikšna sredstva posamezne države članice vlagajo oz. dobivajo iz EU skladov, in kaj to pomeni v absolutnih številkah glede na njihov bruto domači proizvod. Z grafom, ki prikazuje stopnjo gospodarske razvitosti, je primerjal države Zahodnega Balkana z ostalimi državami EU v zadnjih dvajsetih letih. Zelo evidentno se je pokazalo, da so se države, ki so v tem času vstopile v EU, zelo približale povprečni razvitosti v EU in hkrati močno povečale razvojno prednost pred tistimi, ki zaenkrat še niso članice. Glede na to, da IPA v naslednji finančni perspektivi predstavlja samo slab odstotek celotnega proračuna EU, je Bogovič skozi simulacije prikazal, kaj bi se zgodilo, če bi IPA program na Zahodnem Balkanu iz 200 EUR na prebivalca, kot znaša trenutno, povečali na 1000, 2000 ali 3000 EUR na prebivalca, kot trenutno dobivajo nekatere razvojno šibkejše države članice EU. Namreč izkaže se, da za samo EU to finančno breme ni preveliko, hkrati pa bi povečanje povzročilo močno pozitivno verižno reakcijo na gospodarsko uspešnost teh držav, ki bi nato lahko veliko hitreje izpolnile pogoje in se priključile EU. S tem bi EU tudi zaokrožila svojo širitev na jug Evrope, kar je zagotovo proces, ki je nujen za nadaljnji razvoj te povezave. Seveda je pri tem izračunu izpustil Turčijo, ki je z 80 milijoni prebivalcev in trenutno zelo negotovo politično situacijo poseben primer.
Bogovič je prepričan, da je državam Zahodnega Balkana mesto znotraj EU, vendar mora tudi EU sama pokazati več odločnosti in dobre volje, da jim pri tem pomaga. »EU je trenutno pred velikimi geopolitičnimi izzivi, saj se izoblikujejo po svetu različni centri moči. Če si EU želi ostati eden izmed njih, potem mora nadaljevati s širitvijo in nadaljnjim povezovanjem in sodelovanjem,« je danes poudaril Bogovič.
Predstavitev “The EU regional policy 2014 – 2020 and linkage with IPA II: A preliminary assessment”, ki jo je Bogovič podal na konferenci:
Evropski parlament
Evropska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
Evroparl TV
