Bogovič: EU mora pri migrantski politiki razumeti in spoštovati različnost izhodišč v Evropi

Referendum o begunskih kvotah v EU na Madžarskem je hkrati zavrnitev in potrditev Orbanove migrantske politike

Strasbourg, 3. oktober 2016 –  Včerajšnji referendum o begunskih kvotah v EU na Madžarskem je po mnenju evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) hkrati zavrnitev in potrditev Orbanove migrantske politike. Zavrnitev pravnoformalno zaradi prenizke udeležbe (manj kot 40 % volilnih upravičencev, meja udeležbe za veljavnost pa je bila 50 %), potrditev pa, ker je od teh slabih 40 % volivcev več kot 98 % glasovalo proti kvotam, kar je nedvomno jasno in nedoumno sporočilo madžarskih volivcev, ki so odšli na volišča.

»Dejstvo je, da Orbanov »sosed«, avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz, v teh dneh ostaja pri vprašanjih o smiselnosti dosedanje evropske migrantske politike ter opozorilih, da tudi migrantje povzročajo določene težave, saj sami izbirajo države, v katere želijo iti, in v katere nočejo,« ob robu prvega dne plenarnega oktobrskega zasedanja Evropskega parlamenta pravi Bogoviču v odzivu na včerajšnji referendumski rezultat na Madžarskem.

»Moje pričakovanje od EU – od vseh EU institucij ter vlad držav članic EU – je, da EU tudi na primeru migrantskega vprašanja razume in spoštuje našo različnost v Evropi, kjer vedno dajemo v ospredje  poudarjanje naših kulturnih, jezikovnih in družbenih raznolikostih, kot osnovo in temelj Evrope. In zato, moramo vsi skupaj, tudi severne in zahodne države EU, razumeti tudi tiste države, ki so tradicionalno imele manj izkušenj z migracijami in migranti, kot je to zaradi zgodovinskih razlogov značilno ravno za države iz Višegrajske skupine, ki so etnično najbolj čiste in kjer odstotek tujih narodnosti večinoma ne presega 3 %,« poudarja Bogovič.

Po njegovem mnenju EU potrebuje resen premislek. »Predvsem pa mora najprej prenehati z vročo retoriko in obtoževanjem ene ali druge države članice EU in s kazanjem s prstom drug na drugega. Države članice EU morajo poiskati in najti takšne rešitve glede migrantske politike, s katerimi se bo strinjala večina držav članic EU. V zadnjem času smo že veliko naredili na prvih ukrepih za bolj učinkovito varovanje zunanje meje EU, bo pa vsekakor potrebnega več medsebojnega razumevanja in tudi solidarnosti z državami, ki ta hip prenašajo največje breme migrantske krize v EU, kot sta denimo Grčija in Italija,« še Bogovič opozarja na ključne izzive migrantske politike EU.